Zunanje zadeve
Sporočila za javnost s področja zunanjih zadev
Svet na sejah, posvečenih zunanjim zadevam, obravnava celotno zunanje delovanje Unije, vključno s skupno zunanjo in varnostno, zunanjo trgovino in razvojnim sodelovanjem. Svet se je v sodelovanju s Komisijo v preteklih letih prednostno posvetil usklajevanju zunanjega delovanja EU na podlagi različnih instrumentov, ki jih ima Unija na voljo.
Načela in cilji SZVP so zaščita skupnih vrednot, temeljnih interesov, neodvisnosti in celovitosti Unije v skladu z načeli Ustanovne listine ZN; krepitev varnosti Unije v vseh njenih oblikah; ohranjanje miru in krepitev mednarodne skupnosti v skladu z načeli Ustanovne listine ZN; spodbujanje mednarodnega sodelovanja; razvijanje in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Svet je pristojen tudi za skupno varnostno in obrambno politiko. Ministri za obrambo se poleg svojih neuradnih srečanj (dvakrat na leto) tradicionalno dvakrat na leto udeležijo tudi srečanj Sveta za zunanje zadeve.
Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je predsednica Sveta za zunanje zadeve, ima ključno vlogo pri oblikovanju, pripravi in izvajanju SZVP.
Na področju SZVP Politični in varnostni odbor (PVO) pomaga snovati politike s pripravo mnenj za Svet, pri čemer ne posega v vlogo, ki jo ima pri pripravi sej Sveta Odbor stalnih predstavnikov (Coreper). PVO pod okriljem Sveta izvaja tudi politični nadzor in je odgovoren za strateško vodenje operacij kriznega upravljanja.
- Zunanjetrgovinska politika
Evropska unija ima s petinskim deležem celotne svetovne trgovine vodilno vlogo v mednarodni trgovini, vzpostavila pa je tudi svetovno mrežo trgovinskih odnosov. Z zaporednimi širitvami in utrditvijo enotnega trga je še okrepila svoj položaj, tako v dvostranskih pogajanjih s tretjimi državami kot v večstranskih pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). STO je žarišče trgovinske politike EU. Spodbujanje trgovine v poštenem in na pravilih osnovanem multilateralnem okolju v korist mednarodne skupnosti je bistveni element politike EU.
V okviru trgovinske politike je Komisija po pooblastilu Sveta in v posvetovanju z "Odborom za trgovinsko politiko" (tj. odbor Sveta, ki ga sestavljajo trgovinski uradniki na visoki ravni) pristojna za pogajanja o trgovinskih sporazumih, ki zajemajo tarifne spremembe, carinske in trgovinske določbe ter varnostne ukrepe, in za njihovo upravljanje.
V okviru STO se v imenu Unije pogaja Komisija, ki tudi zastopa države članice pri reševanju sporov.
Namen politike Unije na področju razvojnega sodelovanja je dopolniti razvojne politike držav članic. Njeni glavni cilji so trajnostni gospodarski in socialni razvoj držav v razvoju, zlasti držav v najslabšem položaju, nemotena in postopna vključitev držav v razvoju v svetovno gospodarstvo ter odprava revščine v teh državah. Politika razvojnega sodelovanja EU je obenem usmerjena v krepitev demokracije in pravne države ter spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Svet zakonodajo na tem področju sprejema s kvalificirano večino v soodločanju z Evropskim parlamentom.
Glavni poudarek politike razvojnega sodelovanja EU je na sodelovanju z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (države AKP). Sporazum o partnerstvu AKP-EU, podpisan leta 2000 v Cotonouju, določa okvir za trgovinske odnose Unije in razvojno sodelovanje s temi državami.
Evropska unija in njene države članice so največji svetovni donator razvojne pomoči. Pomoč EU upravlja Komisija, financira pa se bodisi iz proračuna EU bodisi iz Evropskega razvojnega sklada, tj. poseben sklad, namenjen razvoju v državah AKP. EU je tudi glavna partnerica številnih držav v razvoju z vidika trgovinskih izmenjav in neposrednih naložb.