Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili najboljšo uporabniško izkušnjo pri iskanju na našem spletnem mestu. Več o tem, kako uporabljamo piškotke in kako lahko spremenite vaše nastavitve.

Pravosodje in notranje zadeve (PNZ)

JAI meeting - 24.03.10Področje pravosodja in notranjih zadev (PNZ), ki je zelo pomembno za življenje evropskih državljanov, je zelo verjetno področje, na katerega je imela Lizbonska pogodba največ vpliva:

  • za skoraj celotno področje PNZ velja postopek soodločanja (glasovanje s kvalificirano večino v Svetu), razen za družinsko pravo, operativno policijsko sodelovanje in še nekaj drugih področij (glej informativno gradivo).
  • Poleg tega bodo za zadeve, ki so prej spadale v tretji steber, kot so pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in policijsko sodelovanje, veljala enaka pravila kot za zadeve v zvezi z enotnim trgom. Zato bodo ukrepi s tega področja, sprejeti na ravni EU in na nacionalni ravni, pod sodnim nadzorom Sodišča EU v Luxembourgu.

Zgodovinski pregled kaže, da je bil narejen velik napredek...



■ Neformalno sodelovanje in vzpostavitev schengenskega območja

Države članice so na področju pravosodja in notranjih zadev sredi sedemdesetih let začele sodelovati na neformalni medvladni ravni zunaj okvira Evropske skupnosti. Nemčija, Francija in države Beneluksa so leta 1985 sklenile schengenski sporazum, ki je pomenil pomemben korak naprej za sodelovanje držav članic na tem področju. Pozneje so k schengenskemu sporazumu in konvenciji o njegovem izvajanju pristopile še druge države članice, pa tudi države zunaj EU.

Schengensko območje trenutno zajema 26 držav (Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko, Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajn).

Namen tega sporazuma je bil vzpostaviti območje resnične svobode gibanja oseb in odpraviti kontrolo na notranjih mejah, obenem pa predvideti spremljevalne ukrepe za kontrolo na zunanjih mejah, vizumsko politiko ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
 

■ K večji povezanosti

S sprejetjem Pogodbe o Evropski uniji je bil storjen nov korak naprej; ta pogodba, ki je začela veljati novembra 1993, je področje pravosodja in notranjih zadev vključila v svoj institucionalni okvir in tako dala novo razsežnost evropskemu povezovanju.

Z začetkom veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999 je bil schengenski pravni red vključen v institucionalni okvir Evropske unije. Eden od glavnih ciljev te pogodbe je ohranjati in razvijati Unijo kot območje svobode, varnosti in pravice, na katerem se prosti pretok oseb zagotavlja v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu. V tej pogodbi je predvidena tudi možnost sprejemanja ukrepov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah, in sicer s kvalificirano večino v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom, z izjemo ukrepov, povezanih z družinskim pravom, glede katerih Svet sprejema sklepe soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe Svet s kvalificirano večino v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom po rednem zakonodajnem postopku odloča tudi o večini vprašanj s področja kazenskega prava.

Danska, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujejo v celoti pri izvajanju nekaterih ukrepov.
Seje Sveta pripravljajo delovne skupine in odbori.


■ Izjeme

Opozoriti je treba, da Danska, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujejo v celoti pri izvajanju nekaterih ukrepov s področja pravosodja in notranjih zadev ali pa za njihovo sodelovanje veljajo nekateri pogoji.
Zlasti Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri izvajanju določb schengenskega sporazuma, ki zadevajo prosto gibanje oseb, kontrolo na zunanjih mejah in vizumsko politiko. Zato predstavniki omenjenih držav o teh vprašanjih v Svetu tudi ne glasujejo.


■ Delovne strukture in specializirani organi

V okviru Sveta za pravosodje in notranje zadeve (PNZ) se vsaka dva meseca sestanejo ministri za pravosodje in ministri za notranje zadeve, ki razpravljajo o razvoju in izvajanju ukrepov za sodelovanje in skupnih politik s tega področja.
Svet tako deluje v svoji funkciji sozakonodajalca, ko sprejema direktive in uredbe s celotnega področja pravosodja in notranjih zadev. Seje Sveta pripravljajo delovne skupine in odbori, predvsem CATS (policijsko in pravosodno sodelovanje), Strateški odbor za priseljevanje, meje in azil, COSI (odbor za notranjo varnost), ki je bil ustanovljen po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, in skupina za civilnopravna vprašanja.
Politiko v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice izvajajo države članice in institucije EU.
Slednjim pomagajo specializirani organi, zlasti: