Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili najboljšo uporabniško izkušnjo pri iskanju na našem spletnem mestu. Več o tem, kako uporabljamo piškotke in kako lahko spremenite vaše nastavitve.

Pravosodno sodelovanje

Poenostavitev življenja državljanov: Evropa prava in pravice

Eurojust

Ustanovitev Eurojusta leta 2002 zaznamuje pospešitev procesa pravosodnega sodelovanja, o katerem so se dogovorili na zasedanju Evropskega sveta leta 1999 v Tampereju. Leta 2002 je bil z okvirnim sklepom Sveta uveden tudi nalog za prijetje, kar je pomemben napredek pri oblikovanju evropskih instrumentov za učinkovito sodelovanje. S stockholmskim programom naj bi nadalje izboljšali naslednje dosežke:


■ Nadaljnje izvajanje načela vzajemnega priznavanja

Na področju kazenskih zadev je predviden celovit sistem, ki bo nadomestil vse instrumente za pridobivanje dokazov in zajemal vse vrste dokazov; v njem bodo določeni roki za izvršitev, razlogi za zavrnitev pa bodo omejeni.

V skladu z Lizbonsko pogodbo se iz Eurojusta lahko ustanovi Evropsko javno tožilstvo.
Področje uporabe načela vzajemnega priznavanja se bo razširilo.

Na področju pravosodnega sodelovanja sklep Sveta iz decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta dopušča možnost za nadaljnji razvoj Eurojusta v prihodnjih letih, tudi v zvezi z začetkom preiskav in reševanjem sporov glede pristojnosti. V skladu z Lizbonsko pogodbo se iz Eurojusta lahko ustanovi Evropsko javno tožilstvo.

V zvezi s civilnimi zadevami se bo v obdobju stockholmskega programa nadaljevala odprava vseh vmesnih ukrepov (eksekvatur). Ta proces bo dopolnjen z vrsto zaščitnih ukrepov, ki so lahko ukrepi postopkovnega prava, po potrebi pa tudi s pravili o določitvi prava, ki se uporablja za zadeve, ki pomembno vplivajo na življenje državljanov, kot je na primer ločitev. Poleg tega se bo načelo vzajemnega priznavanja razširilo na druga pomembna področja, kot so dedno pravo, premoženjska razmerja iz zakonske zveze ter premoženjsko-pravne posledice prenehanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ob upoštevanju posebnosti pravnih sistemov držav članic.


■ Krepitev medsebojnega zaupanja

Unija podpira prizadevanja držav članic za izboljšanje učinkovitosti nacionalnih pravnih sistemov in spodbuja izmenjavo najboljših praks in razvoj inovativnih projektov za posodobitev sodstva. To se lahko doseže zlasti z usposabljanjem in razvojem mrež visokih uradnikov in sodnikov.


■ Oblikovanje podlage za skupna pravila

Na področju kazenskega prava se bodo za posebno hude oblike kaznivih dejanj s čezmejnimi posledicami uporabljale skupne opredelitve kaznivih dejanj in skupne najnižje ravni najvišjih kazni. Prednost se nameni boju proti terorizmu, trgovini z ljudmi, prometu s prepovedanimi drogami, spolnemu izkoriščanju žensk in otrok, otroški pornografiji ter kibernetski kriminaliteti.

Na področju civilnega prava bo odprava eksekvatur dopolnjena z vrsto zaščitnih ukrepov, zlasti v zvezi z zamudnimi sodbami. To so lahko zlasti ukrepi postopkovnega prava ali ukrepi za usklajevanje kolizijskih pravil (na primer vročanje listin, pravica do pritožbe zoper priznanje sodne odločbe).


■ Nove tehnologije, ki služijo državljanom in pravosodju

Portal evropskega e-pravosodja bo predstavljal enotno vstopno točko.

Portal evropskega e-pravosodja bo enotna vstopna točka, ki bo državljanom in pravnikom omogočala dostop do koristnih informacij in nekaterih funkcij s posameznih področij. To bo omogočilo lažji dostop državljanov do pravosodja in podporo gospodarskim dejavnostim. Spodbuditi je treba uporabo video konferenc, da se na primer žrtvam prihrani včasih težavno potovanje. Nekateri nacionalni registri bodo v skladu s pravili o varstvu podatkov postopoma medsebojno povezani (na primer registri plačilne nesposobnosti). Nekateri evropski in nacionalni čezmejni postopki se bodo lahko izvajali prek spleta (na primer evropski plačilni nalog). Sistem e-pravosodja se bo upravljal na decentraliziran način, pri čemer pa se bo do določene mere usklajeval na evropski ravni.


■ Okrepitev mednarodne prisotnosti Unije

Na področju civilnega prava si Evropska unija zaradi svojega statusa članice Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu dejavno prizadeva, da bi konvencije ratificiralo kar največ držav. Na področju kazenskega prava Unija dejavno spodbuja partnerske države, da bi v čim večjem številu pristopile k najpomembnejšim konvencijam, in po najboljših močeh pomaga drugim državam pri pravilnem izvajanju teh instrumentov.

Institucije Unije zagotavljajo skladnost med pravom Unije in mednarodnim pravnim redom. Zagotoviti je treba tudi največjo možno sinergijo z delom Sveta Evrope.