Sklepi in resolucije Sveta

Svet EU

Svet EU oblikuje in sprejema ne le zakonodajne akte, temveč tudi dokumente, kot so sklepi, resolucije in izjave, ki nimajo pravnega učinka. Uporablja jih za izražanje političnih stališč o temah, ki so povezane s področji delovanja EU. V tovrstnih dokumentih samo opredeli politične zaveze ali stališča – v Pogodbah ti dokumenti niso predvideni in torej niso pravno zavezujoči.

Druge institucije EU svoja stališča izražajo na podoben način. Komisija na primer objavlja zelene knjige, da bi spodbudila razprave o posameznih temah na ravni EU. Z zeleno knjigo ustrezne organizacije ali posameznike povabi k razpravi o svojih predlogih, ki bodo morda pozneje postali zakonodajni akti. Resolucije in priporočila o zadevah, ki so v pristojnosti EU, lahko pripravi tudi Parlament.

Sklepi in resolucije 

Svet sprejme sklepe po razpravi na seji. Vsebujejo lahko politično stališče o konkretni temi. Razlikovati je treba med sklepi Sveta in sklepi predsedstva. Sklepe Sveta izda Svet, medtem ko je v sklepih predsedstva izraženo le stališče predsedstva, Sveta pa ne zavezujejo.

Resolucije Sveta ponavadi določajo prihodnje delo, ki je predvideno na konkretnem področju politike. Nimajo pravnega učinka, lahko pa vsebujejo poziv Komisiji, naj pripravi predlog ali sprejme nove ukrepe. Če resolucija zadeva področje, ki ni povsem v pristojnosti EU, je pripravljena v obliki „resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic“.

Glavne vrste sklepov in resolucij, ki jih sprejema Svet 

Svet sklepe in resolucije uporablja za različne namene, na primer, da:

  • pozove državo članico ali drugo institucijo EU, naj ukrepa glede konkretnega vprašanja. Takšni sklepi so pogosto sprejeti na področjih, na katerih je EU pristojna za podporo, usklajevanje in dopolnjevanje, na primer na področju zdravja ali kulture;

  • zahteva od Komisije, da pripravi predlog o določeni temi. To je opisano v členu 241 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

  • uskladi ukrepe držav članic. Svet uporabi takšne sklepe, kadar politični cilj uresničuje z mehkim usklajevanjem. V takšnih primerih pripravi sklepe ali resolucije, da bi v njih določil cilje ali pregledal napredek;

  • določi stališče EU o konkretnem dogodku ali državi v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP). V njih v imenu EU izrazi politično stališče ali oceni mednarodni dogodek;

  • določi usklajeno stališče EU in njenih držav članic v mednarodnih organizacijah. Oblikuje lahko na primer sklepe glede sodelovanja EU v mednarodnih forumih;

  • izrazi pripombe k posebnim poročilom Računskega sodišča in navede možne rešitve težav, opredeljenih v teh poročilih. 

Kakšen je postopek? 

Coreper

Coreper pripravlja delo vseh sestav Sveta in je razdeljen na dva dela: Coreper (1. del) in Coreper (2. del).

Preden Svet sprejme sklepe, jih preuči na treh ravneh:

  • v delovni skupini
  • v Odboru stalnih predstavnikov (Coreper)
  • v sestavi Sveta
  1. Predsedstvo včasih pred pripravo osnutka sklepov predloži dokument za razpravo, da bi lahko delovna skupina preučila vprašanje. 
  2. Na podlagi razprave nato predsedstvo Sveta, ki mu ponavadi pomaga generalni sekretariat Sveta, pripravi osnutek besedila sklepov. Za osnutek je politično odgovorno predsedstvo.
  3. Delovna skupina dokument obravnava na več sejah. Zadnjo razpravo ima približno od 7 do 14 dni pred predložitvijo sklepov Coreperju v nadaljnjo obravnavo.
  4. Coreper preuči dokument približno dva tedna pred sejo Sveta in poskuša rešiti morebitna odprta vprašanja.
  5. Ustrezna sestava Sveta bo nato sprejela besedilo. Sklepi Sveta morajo biti sprejeti s soglasjem vseh držav članic. Če se ministri ne strinjajo z besedilom, ga je še vedno mogoče spremeniti.
  6. V izjemnih primerih, kadar se Svet ne more dogovoriti o sklepih, je besedilo včasih sprejeto v obliki „sklepov predsedstva“, pri katerih soglasje držav članic ni potrebno.