Svet za pravosodje in notranje zadeve (PNZ)

Svet EU

Svet za pravosodje in notranje zadeve pospešuje sodelovanje in oblikuje skupne politike glede različnih čezmejnih vprašanj, katerih cilj je vzpostavitev vseevropskega območja svobode, varnosti in pravice.

Kako deluje Svet za pravosodje in notranje zadeve?

Svet za pravosodje in notranje zadeve (PNZ) sestavljajo ministri za pravosodje in notranje zadeve vseh držav članic EU. Na splošno ministri za pravosodje obravnavajo pravosodno sodelovanje na področju civilnega in kazenskega prava ter temeljnih pravic, ministri za notranje zadeve pa so pristojni med drugim za migracije, upravljanje mej in policijsko sodelovanje. Vendar pa razdelitev nalog med ministri v vseh državah članicah EU ni povsem enaka. Svet PNZ je pristojen tudi za civilno zaščito.

Svet PNZ običajno zaseda vsake tri mesece.

Kot je dogovorjeno v Pogodbah EU, Danska, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujejo v celoti pri izvajanju nekaterih ukrepov, povezanih s pravosodjem in notranjimi zadevami, ali pa za njihovo sodelovanje veljajo določeni pogoji.

Razprave v zvezi s schengenskim pravnim redom potekajo v okviru mešanega odbora. Mešani odbor sestavljajo države članice EU ter štiri države, ki niso članice EU, vendar so podpisale Schengenski sporazum (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica). V primeru zakonodajnih ukrepov Svet PNZ po razpravi v mešanem odboru sprejme te ukrepe, pri čemer Združeno kraljestvo in Irska ne glasujeta.

Politika na področju pravosodja in notranjih zadev

Svet sprejema zakonodajo (večinoma skupaj z Evropskim parlamentom), ki zagotavlja temeljne pravice, svobodno gibanje ljudi po vsej EU in visoko raven zaščite državljanov. Odgovoren je za azilno politiko in politiko priseljevanja, pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, civilno zaščito ter boj proti hudemu in organiziranemu kriminalu in terorizmu. Obravnava tudi vprašanja v zvezi s schengenskim območjem, evropskim območjem brez meja.

Pristojen je tudi za spodbujanje in krepitev usklajevanja ukrepov držav članic na področju notranje varnosti, in sicer tako, da obravnava vprašanja varovanja zunanjih meja in si prizadeva krepiti policijsko in carinsko sodelovanje.

Prednostne naloge estonskega predsedstva

Pravosodje

Predsedstvo namerava nadaljevati pogajanja o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima.

Predsedstvo bo nadaljevalo delo glede delne harmonizacije insolvenčnega prava za izboljšanje poslovnega okolja v državah EU. Prizadevalo si bo tudi za posodobitev pravil o čezmejnih postopkih v zadevah v zvezi z družinami in otroki.

Kar zadeva boj proti terorizmu, si bo estonsko predsedstvo prizadevalo za dogovor z Evropskim parlamentom v zvezi z osnutkom direktive o preprečevanju pranja denarja s kazenskim pravom. Prav tako bo nadaljevalo pogajanja o pravilih glede vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi.

Notranje zadeve

V času estonskega predsedovanja se bo Svet za pravosodje in notranje zadeve osredotočil na zakonite migracije, nezakonite migracije, nadzor na zunanjih mejah in sodelovanje z državami, ki niso članice EU.

Predsedstvo si bo prizadevalo za revizijo direktive o modri karti, katere cilj je olajšati vstop visokokvalificiranih delavcev v EU in njihovo mobilnost znotraj Unije.

Skupaj s tretjimi državami bo skušalo najti rešitve za temeljne vzroke nezakonitih migracij in izboljšati stopnje vračanja. Hkrati bo nadaljevalo prizadevanja za reformo evropskega azilnega sistema in skupne vizumske politike EU.

V drugi polovici leta 2017 želi Svet za pravosodje in notranje zadeve zaključiti politično delo v zvezi z vzpostavitvijo sistema EU za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Obenem si bo prizadeval doseči dogovor z Evropskim parlamentom o novih pravilih za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema.