Svet v vlogi nosilca odločitev v EU

Redni zakonodajni postopek

Redni zakonodajni postopek oziroma postopek soodločanja se uporablja za približno 85 področij politik EU, od boja proti diskriminaciji do skupne politike priseljevanja.

Večina pravnih aktov EU, ki se oblikujejo v tem postopku, je sprejeta v prvi obravnavi.

Svet je ključni nosilec odločitev v EU. Oblikuje in sprejema novo zakonodajo EU, jo po potrebi prilagaja in usklajuje politike. Svet običajno odloča skupaj z Evropskim parlamentom po rednem zakonodajnem postopku oziroma postopku soodločanja. Postopek soodločanja se uporablja za področja politik, na katerih ima EU bodisi izključno bodisi deljeno pristojnost z državami članicami. V teh primerih Svet zakonodajo sprejema na podlagi predlogov, ki mu jih predloži Evropska komisija. 

Na nekaterih zelo specifičnih področjih Svet odločitve sprejema ob uporabi posebnih zakonodajnih postopkov, tj. postopka odobritve in postopka posvetovanja, v katerih je vloga Parlamenta omejena. 

V Svetu – tristopenjski postopek

Pri pripravi dela ministrov, ki obravnavajo predloge v različnih sestavah Sveta, sodeluje več kot 150 delovnih skupin in odborov. Te delovne skupine in odbore sestavljajo uradniki iz vseh držav članic.

Potem ko Svet prejme predlog Komisije, besedilo istočasno preučita Svet in Evropski parlament. Govorimo o „obravnavi“ predloga. Preden Svet in Parlament dosežeta dogovor o zakonodajnem predlogu ali ga zavrneta, lahko potekajo do tri obravnave.

Svet lahko včasih med čakanjem na stališče Parlamenta v prvi obravnavi sprejme politični dogovor, ki ga imenujemo tudi „splošni pristop“. Splošni pristop, o katerem se dogovorijo v Svetu, lahko prispeva k pospešitvi zakonodajnega postopka in celo olajša dosego dogovora med institucijama, saj Parlament dobi vpogled v stališče Sveta, še preden sprejme mnenje v prvi obravnavi. Končnega stališča pa Svet ne more sprejeti, dokler Parlament ne predloži mnenja v prvi obravnavi.

V vsaki obravnavi se predlog v Svetu preuči na treh ravneh:

  • v delovni skupini
  • v Odboru stalnih predstavnikov (Coreper)
  • v sestavi Sveta

Tako se zagotovi strokovni pregled predloga na ravni delovne skupine, politična odgovornost zanj na ministrski ravni ter pregled s strani veleposlanikov v Coreperju, ki imajo strokovno znanje in politični vpogled.

Pripravljalna telesa Sveta

Svetu pomaga več kot 150 visoko specializiranih delovnih skupin in odborov, poznanih kot „pripravljalna telesa Sveta“.

1. Delovna skupina

Predsedstvo Sveta ob pomoči generalnega sekretariata določi, katera delovna skupina je pristojna za obravnavo predloga, in skliče njen sestanek.

Delovna skupina predlog najprej preuči na splošno, nato pa ga natančno pregleda.

Pri tem ni časovno omejena: čas, ki ga porabi za takšen pregled, je odvisen od narave predloga. Čeprav delovna skupina ni dolžna doseči dogovora, se rezultat njenih razprav predstavi Coreperju.

2. Odbor stalnih predstavnikov (Coreper)

Obravnava predloga v Coreperju je odvisna od ravni dogovora, doseženega na ravni delovne skupine.

Če je dogovor mogoče doseči brez razprave, so točke uvrščene v „1. del“ dnevnega reda seje Coreperja.

Če pa je v Coreperju potrebna dodatna razprava, ker delovna skupina ni mogla doseči dogovora glede nekaterih vidikov predloga, so točke uvrščene v „2. del“ dnevnega reda seje Coreperja. V tem primeru lahko Coreper:

  • poskuša sam izpogajati dogovor,
  • predlog vrne delovni skupini, morda skupaj s kompromisnimi predlogi, ali
  • zadevo posreduje Svetu.

Večina predlogov se večkrat pojavi na dnevnem redu Coreperja, da bi poskušal rešiti nesoglasja, ki jih delovna skupina ni uspela premostiti.

3. Sestava Sveta

Če je Coreperju uspelo zaključiti razprave o predlogu, se ta uvrsti na dnevni red Sveta kot točka pod „A“, kar pomeni, da naj bi se dogovor sprejel brez razprave. Na splošno velja, da je približno dve tretjini točk dnevnega reda Sveta sprejetih kot točka pod „A“. Kljub temu pa se lahko o teh točkah ponovno razpravlja, če to zahteva ena ali več držav članic.

V razdelku „B“ dnevnega reda Sveta so točke:

  • ki jih ni bilo mogoče rešiti na prejšnjih sejah Sveta
  • o katerih ni bil dosežen dogovor niti na ravni Coreperja niti na ravni delovne skupine
  • ki so politično preobčutljive, da bi se lahko reševale na nižji ravni

Kadar Svet odloča kot zakonodajalec, se izidi glasovanja Sveta samodejno objavijo. Če želi član svoje glasovanje obrazložiti, se njegova obrazložitev prav tako objavi, če je pravni akt sprejet. Kadar pa obrazložitve glasovanja niso samodejno objavljene, se lahko objavijo na zahtevo avtorja.

Ker je Svet en sam pravni subjekt, lahko katera koli od njegovih 10 sestav sprejme akt Sveta, ki spada v pristojnost druge sestave.