Posebna zakonodajna postopka

Svet EU

Na kratko

Zakonodajalec: Svet je – v praksi – edini zakonodajalec. Evropski parlament mora zakonodajni predlog odobriti ali pa se je treba o zakonodajnem predlogu z njim posvetovati.

Pravica do zakonodajne pobude: Evropska komisija

Postopka:

  • odobritev: Evropski parlament lahko zakonodajni predlog z absolutno večino glasov bodisi sprejme bodisi zavrne, ne more pa ga spremeniti;
  • posvetovanje: Evropski parlament lahko zakonodajni predlog odobri ali zavrne ali pa predlaga njegove spremembe.

Pravna podlaga: člen 289(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Pravila: v Pogodbah posebna zakonodajna postopka nista natančno opisana. Pravila se zato določijo za vsak primer posebej na podlagi ustreznih členov Pogodb.

Podrobneje

1. Odobritev

V okviru postopka odobritve lahko Svet sprejme zakonodajne predloge, potem ko jih odobri Evropski parlament. Parlament lahko zakonodajni predlog z absolutno večino glasov sprejme ali zavrne, ne more pa ga spremeniti. Svet ne sme zaobiti mnenja Parlamenta.

Odobritev se kot zakonodajni postopek uporablja pri sprejemanju nove zakonodaje o boju proti diskriminaciji, pri čemer ima Parlament pravico veta, kadar se uporabi subsidiarna splošna pravna podlaga v skladu s členom 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Odobritev Parlamenta je kot nezakonodajni postopek obvezna tudi:

  • kadar Svet sprejme določene mednarodne sporazume, dogovorjene na podlagi pogajanj EU,
  • v primeru hujše kršitve temeljnih pravic (člen 7 Pogodbe o Evropski uniji),
  • v zvezi s pristopom novih držav k EU in
  • glede ureditev za izstop iz EU.

2. Posvetovanje

V okviru postopka posvetovanja Svet sprejme zakonodajni predlog, potem ko Parlament predloži mnenje o njem.

Parlament lahko zakonodajni predlog odobri ali zavrne ali pa predlaga njegove spremembe. Svet ni pravno zavezan upoštevati mnenja Parlamenta, vendar pa glede na sodno prakso Sodišča ne sme sprejeti odločitve, ne da bi mnenje prejel.

Postopek se uporablja na več področjih, denimo pri izvzetju od predpisov s področja notranjega trga in v konkurenčnem pravu.

Posvetovanje s Parlamentom je kot nezakonodajni postopek obvezno tudi pri sprejemanju mednarodnih sporazumov na področju skupne zunanje in varnostne politike.