Predsedovanje Svetu EU

Svet EU

Predsedovanje po načelu rotacije

Predsedstvo Sveta se med državami članicami EU menja po načelu rotacije vsakih šest mesecev. V tem šestmesečnem obdobju predsedstvo vodi sestanke na vseh ravneh Sveta in tako pomaga zagotoviti neprekinjenost dela EU v Svetu.

Države članice, ki predsedujejo Svetu, tesno sodelujejo v skupinah po tri, imenovanih „trojke predsedstev“. Ta sistem je bil uveden z Lizbonsko pogodbo leta 2009. Trojka predsedstev določi dolgoročne cilje in pripravi skupen program, v katerem opredeli teme in najpomembnejša vprašanja, ki bodo v 18-mesečnem obdobju obravnavana v Svetu. Na podlagi tega programa vsaka od treh držav pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni program.

Sedanjo trojko sestavljajo nizozemsko, slovaško in malteško predsedstvo.

Malteško predsedovanje Svetu EU: od 1. januarja do 30. junija 2017

Prednostne naloge malteškega predsedstva izhajajo iz cilja ponovne vzpostavitve zaupanja v EU, potrebe po dialogu in razmišljanju o prihodnosti EU ter pomembnih vprašanj v zvezi z migracijami, varnostjo in gospodarstvom.

V naslednjih šestih mesecih se bo predsedstvo posvetilo šestim ključnim področjem: migracijam, enotnemu trgu, varnosti, socialni vključenosti ter evropskemu sosedstvu in pomorskemu sektorju.

Predsedstva Sveta do leta 2020

Malta: januar−junij 2017
Estonija: julij−december 2017
Bolgarija: januar−junij 2018
Avstrija: julij−december 2018
Romunija: januar−junij 2019
Finska: julij−december 2019
Hrvaška: januar−junij 2020
Nemčija: julij–december 2020

Naloge predsedstva

Predsedstvo je odgovorno za pospeševanje dela Sveta v zvezi z zakonodajo EU, s čimer zagotavlja kontinuiteto programa EU, pravilnost zakonodajnih postopkov in sodelovanje med državami članicami. Zato mora delovati kot pošten in nevtralen posrednik.

Predsedstvo ima dve glavni nalogi:

1. Načrtovanje in vodenje sej v Svetu in njegovih pripravljalnih telesih

Predsedstvo vodi seje različnih sestav Sveta (razen Sveta za zunanje zadeve) in njegovih pripravljalnih teles, ki vključujejo stalne odbore, kot je Odbor stalnih predstavnikov (Coreper), ter delovne skupine in odbore, ki se ukvarjajo z zelo specifičnimi temami.

Predsedstvo skrbi za pravilen potek razprav ter ustrezno uporabo poslovnika in delovnih metod Sveta.

Poleg tega organizira razna uradna in neuradna srečanja v Bruslju in v državi, ki je na čelu šestmesečnega predsedstva.

2. Zastopanje Sveta v odnosih z drugimi institucijami EU

Predsedstvo zastopa Svet v odnosih z drugimi institucijami EU, zlasti Komisijo in Evropskim parlamentom. Njegova naloga je, da v okviru tristranskih srečanj, neuradnih pogajalskih sestankov in sej spravnega odbora poskuša doseči dogovor o zakonodajnih predlogih.

Predsedstvo svoje delovanje skrbno usklajuje s:

  • predsednikom Evropskega sveta,
  • visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Podpira njuno delo, včasih pa je tudi zadolženo, da v imenu visokega predstavnika opravi določene naloge, kot je zastopanje Sveta za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu ali vodenje seje Sveta za zunanje zadeve, kadar se na njej obravnavajo vprašanja s področja skupne trgovinske politike.