Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili najboljšo uporabniško izkušnjo pri iskanju na našem spletnem mestu. Več o tem, kako uporabljamo piškotke in kako lahko spremenite vaše nastavitve.

Predsedovanje Svetu EU

Predsedovanje po načelu rotacije

Predsedstvo Sveta se med državami članicami EU menja po načelu rotacije vsakih šest mesecev. V tem šestmesečnem obdobju predsedstvo vodi sestanke na vseh ravneh Sveta in tako pomaga zagotoviti neprekinjenost dela EU v Svetu.

Države članice, ki predsedujejo Svetu, tesno sodelujejo v skupinah po tri, tj. tako imenovanih „trojkah predsedstev“. Ta sistem je bil uveden z Lizbonsko pogodbo leta 2009. Trojka predsedstev določi dolgoročne cilje in pripravi skupen program, v katerem opredeli teme in najpomembnejša vprašanja, ki bodo v 18-mesečnem obdobju obravnavana v Svetu. Na podlagi tega programa vsaka od treh držav pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni program.

Sedanjo trojko sestavljajo italijansko, latvijsko in luksemburško predsedstvo. 

Luksemburško predsedovanje Svetu EU: 1. julij − 31. december 2015

Delovni program luksemburškega predsedstva temelji na sedmih področjih: spodbujanju naložb za zagon rasti in zaposlovanja; poglobitvi socialne razsežnosti EU; obvladovanju migracij, vključno s svobodo, pravico in varnostjo; oživitvi enotnega trga s poudarkom na njegovi digitalni razsežnosti; umestitvi konkurenčnosti v pregledni globalni okvir; spodbujanju trajnostnega razvoja in intenzivnejši prisotnosti EU na svetovnem prizorišču.

Predsedstva Sveta do leta 2020

Irska: januar − junij 2013
Litva: julij − december 2013
Grčija: januar − junij 2014
Italija
: julij − december 2014
Latvija
: januar − junij 2015
Luksembourg: julij − december 2015
Nizozemska: januar − junij 2016
Slovaška: julij − december 2016
Malta: januar − junij 2017
Združeno kraljestvo: julij − december 2017
Estonija: januar − junij 2018
Bolgarija: julij − december 2018
Avstrija: januar − junij
Romunija: julij − december 2019
Finska: januar − junij 2020

Naloge predsedstva

Predsedstvo je odgovorno za pospeševanje dela Sveta v zvezi z zakonodajo EU, s čimer zagotavlja kontinuiteto programa EU, pravilnost zakonodajnih postopkov in sodelovanje med državami članicami. Zato mora delovati kot pošten in nevtralen posrednik.

Predsedstvo ima dve glavni nalogi:

1. Načrtovanje in vodenje sej v Svetu in njegovih pripravljalnih telesih

Predsedstvo vodi seje različnih sestav Sveta (razen Sveta za zunanje zadeve) in njegovih pripravljalnih teles, ki vključujejo stalne odbore, kot je Odbor stalnih predstavnikov (Coreper), ter delovne skupine in odbore, ki se ukvarjajo z zelo specifičnimi temami.

Predsedstvo skrbi za pravilen potek razprav ter ustrezno uporabo Poslovnika in delovnih metod Sveta.

Poleg tega organizira razna formalna in neformalna srečanja v Bruslju in v državi, ki je na čelu šestmesečnega predsedstva.

2. Zastopanje Sveta v odnosih z drugimi institucijami EU

Predsedstvo zastopa Svet v odnosih z drugimi institucijami EU, zlasti Komisijo in Evropskim parlamentom. Njegova naloga je, da v okviru tristranskih srečanj, neuradnih pogajalskih sestankov in sej spravnega odbora poskuša doseči dogovor o zakonodajnih predlogih.

Predsedstvo svoje delovanje skrbno usklajuje s:

  • predsednikom Evropskega sveta,
  • visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Podpira njuno delo, včasih pa je tudi zadolženo, da v imenu visokega predstavnika opravi določene naloge, kot je zastopanje Sveta za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu ali vodenje seje Sveta za zunanje zadeve, kadar se na njej obravnavajo vprašanja s področja skupne trgovinske politike.