Konference predstavnikov vlad držav članic so namenjene razpravam in dogovorom o spremembah Pogodb EU. Poznane so tudi kot medvladne konference.

Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 je bil to edini postopek za spremembe Pogodb. Zdaj se imenuje „redni postopek za spremembo Pogodb“.

Nedavne medvladne konference

Novosti v Lizbonski pogodbi

Medvladna konferenca leta 2007

Naloga mednarodne konference, ki jo je sklical Evropski svet junija 2007, je bila pripraviti osnutek pogodbe o reformi, da bi izboljšali učinkovitost in demokratično legitimnost razširjene Unije ter doslednost njenega zunanjega delovanja.

Na podlagi te konference je bila sprejeta Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009.

Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo so bile po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe konsolidirane.

Medvladna konferenca leta 2004

Na mednarodni konferenci, ki je bila sklicana oktobra 2003, je potekala razprava o osnutku pogodbe o ustavi za Evropo, ki ga je pripravila evropska konvencija.

S pogodbo, ki so jo voditelji EU podpisali oktobra 2004, naj bi nadomestili vse veljavne pogodbe z enim samim besedilom.

Ker je niso ratificirale vse države EU, ni začela veljati.

Spremembe Pogodb EU

Redni postopek za spremembo Pogodb

Katera koli država članica, Komisija ali Evropski parlament lahko predloži predlog za spremembo Pogodb Svetu, ki ga nato predstavi Evropskemu svetu. Nacionalni parlamenti so uradno obveščeni o takšni zahtevi.

Če se večina držav članic Evropskega sveta strinja z obravnavo predlogov za spremembo, predsednik Evropskega sveta skliče Konvencijo. Pred tem se opravijo posvetovanja z Evropskim parlamentom in Komisijo. Če se predlog nanaša na monetarne zadeve, se opravijo tudi posvetovanja z Evropsko centralno banko.

Konvencija, ki jo sestavljajo predstavniki nacionalnih parlamentov, voditelji držav ali vlad, poslanci Evropskega parlamenta in Evropska komisija, preuči osnutke sprememb Pogodb. Priporočila, ki so sprejeta soglasno, so nato posredovana medvladni konferenci.

Če predlagane spremembe ne utemeljujejo sklica Konvencije, lahko Evropski svet – s soglasjem Evropskega parlamenta – z navadno večino glasuje o tem, da je ne bo organiziral, in lahko sam določi pogoje za medvladno konferenco.

Medvladna konferenca, ki jo skliče predsednik Evropskega sveta, soglasno odloča o spremembah Pogodb.

Poenostavljeni postopek za spremembo

Z Lizbonsko pogodbo je bil uveden pospešeni postopek za spremembo notranjih politik in ukrepov EU, tj. „poenostavljeni postopek za spremembo“, v katerem ni potreben sklic Konvencije ali medvladne konference.

Evropski svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo. Če se predlog nanaša na monetarne zadeve, se opravijo tudi posvetovanja z Evropsko centralno banko.

Odločitev ne začne veljati, če je ne potrdijo vse države članice.

Tega postopka ni mogoče uporabljati za povečanje pristojnosti EU.

Redni zakonodajni postopek

Ta postopek sprejemanja odločitev se uporablja za približno 85 področij politike EU.

Posebna zakonodajna postopka

Poznamo dva posebna zakonodajna postopka: odobritev in posvetovanje.

Premostitvene klavzule

Premostitvene klavzule omogočajo Evropskemu svetu, da odločanje s soglasjem v Svetu Evropske unije na določenih političnih področjih nadomesti z odločanjem s kvalificirano večino.

Evropski svet se lahko tudi odloči, da se posebni zakonodajni postopki na nekaterih področjih nadomestijo z rednim zakonodajnim postopkom, tj. postopkom soodločanja, v katerem soodločata Svet Evropske unije in Evropski parlament.

V obeh primerih Evropski svet odloča soglasno in potrebuje soglasje Evropskega parlamenta. Nacionalni parlamenti imajo pravico do veta v roku šestih mesecev in torej lahko preprečijo začetek veljavnosti sprejetih odločitev.

Poleg tega se lahko omejeno število določb Pogodb spremeni po drugih postopkih.