Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili najboljšo uporabniško izkušnjo pri iskanju na našem spletnem mestu. Več o tem, kako uporabljamo piškotke in kako lahko spremenite vaše nastavitve.

Kaj dela Evropski svet?

Evropski svet oblikuje splošne politične smernice in prednostne naloge EU. Ne spada med zakonodajne institucije EU, zato se ne pogaja ali sprejema zakonodaje EU. Namesto tega določa politično agendo EU, običajno s sprejetjem sklepov na zasedanjih Evropskega sveta, v katerih so opredeljena pereča vprašanja in nadaljnje ukrepanje. 

Nedavno je Evropski svet sprejel strateško agendo prednostnih področij, ki naj bi jim EU dolgoročno namenjala pozornost in sprejemala ukrepe v zvezi s tem.

Kako Evropski svet deluje?

Člani

Člani Evropskega sveta so voditelji držav ali vlad 28 držav članic EU, predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije.

Zasedanj Evropskega sveta se udeležuje tudi visoki predstavnikUnije za zunanje zadeve in varnostno politiko, kadar člani razpravljajo o zunanjih zadevah.

Odločanje

Evropski svet večinoma odloča s konsenzom. Vendar v nekaterih posebnih primerih, opisanih v pogodbah EU, odloča s soglasjem ali kvalificirano večino.

Pri glasovanju ne sodeluje predsednik Evropskega sveta ali predsednik Komisije.

Zasedanja Evropskega sveta 

Evropski svet zaseda vsaj dvakrat v vsakem polletju. Zasedanja, znana tudi kot srečanja EU na vrhu, potekajo v stavbi Justus Lipsius v Bruslju.

Vodi jih predsednik Evropskega sveta. Predsednik lahko po potrebi skliče tudi izredna zasedanja Evropskega sveta.

Predsednik Evropskega parlamenta se udeleži začetka vsakega zasedanja in predstavi stališča Parlamenta. Glede na obravnavana vprašanja so lahko na zasedanja vabljene tudi druge osebe, na primer predsednik Evropske centralne banke.

Zgodovina Evropskega sveta

Evropski svet je bil ustanovljen leta 1974 kot neformalni forum za razpravo med voditelji držav ali vlad držav članic EU.  Kmalu je postal organ, katerega naloga je določati cilje in prednostne naloge EU.

Evropski svet je na podlagi Maastrichtske pogodbe leta 1992 pridobil formalni status in vlogo – zagotavljanje spodbude in splošnih političnih smernic za EU.

Po spremembah, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba leta 2009, je Evropski svet postal ena od sedmih institucij EU.