Spremljajte predsednika Evropskega sveta na:

Evropski svet oblikuje splošne politične smernice in prednostne naloge EU. Ne spada med zakonodajne institucije EU, zato se ne pogaja o zakonodaji EU in je ne sprejema. Namesto tega določa politično agendo EU, običajno s sprejetjem sklepov na zasedanjih Evropskega sveta, v katerih so opredeljena pereča vprašanja in nadaljnje ukrepanje.

Evropski svet je pred nedavnim sprejel „strateško agendo“ prednostnih področij, ki naj bi jim EU dolgoročno namenjala pozornost in v zvezi z njimi sprejemala ukrepe.

Člani Evropskega sveta

Člani Evropskega sveta so voditelji držav ali vlad 28 držav članic EU, predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije.

Zasedanj Evropskega sveta se udeležuje tudi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, kadar člani razpravljajo o zunanjih zadevah.

Postopek odločanja

Evropski svet večinoma soglasno sprejema odločitve, vendar v nekaterih posebnih primerih, opisanih v pogodbah EU, odloča bodisi soglasno bodisi s kvalificirano večino.

Predsednik Evropskega sveta in predsednik Komisije pri glasovanju ne sodelujeta.

Če prevod ni na voljo, je vsebina prikazana v izvirnem jeziku

Zasedanja Evropskega sveta

Evropski svet zaseda vsaj dvakrat v vsakem polletju. Zasedanja, znana tudi kot srečanja EU na vrhu, potekajo v stavbi Justus Lipsius v Bruslju.

Vodi jih predsednik Evropskega sveta. Predsednik lahko po potrebi skliče tudi izredna zasedanja Evropskega sveta.

Predsednik Evropskega parlamenta se udeleži začetka vsakega zasedanja in predstavi stališča Evropskega parlamenta. Glede na obravnavana vprašanja so lahko na zasedanja vabljeni še drugi, denimo predsednik Evropske centralne banke.

Če prevod ni na voljo, je vsebina prikazana v izvirnem jeziku

Zgodovina Evropskega sveta

Evropski svet je bil ustanovljen leta 1974 kot neformalni forum za razpravo med voditelji držav ali vlad držav članic EU. Kmalu je postal organ, katerega naloga je določati cilje in prednostne naloge EU.

Evropski svet je na podlagi Maastrichtske pogodbe leta 1992 pridobil formalni status in vlogo – zagotavljanje spodbude in splošnih političnih smernic za EU.

Po spremembah, ki jih je leta 2009 prinesla Lizbonska pogodba, je Evropski svet postal ena od sedmih institucij EU.