Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili najboljšo uporabniško izkušnjo pri iskanju na našem spletnem mestu. Več o tem, kako uporabljamo piškotke in kako lahko spremenite vaše nastavitve.

Vloga predsednika

Evropski svet

Trenutni predsednik Evropskega sveta je Donald Tusk, ki je 1. decembra 2014 nasledil Hermana Van Rompuya.

Vloga predsednika je določena v členu 15 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Predsednik Evropskega sveta je pristojen zlasti za:

  • predsedovanje zasedanjem Evropskega sveta in vodenje njegovega dela
  • pripravo zasedanj Evropskega sveta in kontinuiteto njegovega dela v sodelovanju s predsednikom Komisije ter na podlagi dela Sveta za splošne zadeve
  • krepitev povezanosti in dosego soglasja v Evropskem svetu
  • predložitev poročila Evropskemu parlamentu po vsakem zasedanju Evropskega sveta

Predsednik Evropskega sveta je pristojen tudi za zunanje zastopanje EU:

  • pri vprašanjih, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko EU (SZVP), skupaj z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki pomaga pri izvajanju SZVP ter zagotavlja njeno enotnost, doslednost in učinkovitost
  • na mednarodnih srečanjih na vrhu, običajno skupaj s predsednikom Evropske komisije

Zgodovina funkcije predsednika Evropskega sveta

Položaj predsednika Evropskega sveta je stalna in redna funkcija od leta 2009, ko je začela veljati Lizbonska pogodba.

Evropski svet je bil pred tem neformalno telo, vodja Evropskega sveta pa neuradna funkcija. To vlogo je opravljal voditelj države ali vlade države članice, ki je trenutno predsedovala Svetu EU.

Imenovanje

Evropski svet svojega predsednika izvoli s kvalificirano večino. Izvoljen je za mandat, ki traja dve leti in pol in se lahko enkrat podaljša.

Predsednik ne sme istočasno opravljati nacionalne funkcije.

Osebje 

Evropskemu svetu in njegovemu predsedniku pomaga generalni sekretariat Sveta EU (GSS). 

Predsednik ima tudi svoj urad, tj. kabinet predsednika. Njegovo osebje in urad imata prostore v stavbi Justus Lipsius v belgijski prestolnici Bruselj.

Mednarodna vrhunska srečanja

Predsednik Evropskega sveta zastopa EU na treh glavnih vrstah mednarodnih vrhunskih srečanj:

  1. Dvostranska vrhunska srečanja
    To so srečanja med EU in njenimi strateškimi partnerji. Z državami, kot so Japonska, ZDA, Rusija, Južna Afrika, Brazilija in Kitajska, potekajo redna srečanja na vrhu, običajno enkrat letno. Srečanja so izmenično v Bruslju in zadevni državi.
  2. Večstranska srečanja na mednarodni ravni
    EU sodeluje kot članica ali pa je povabljena kot ključni mednarodni akter, na primer na srečanja skupine G7, G8 in G20 ter zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov (GS ZN).
  3. Večstranska srečanja na vrhu na ravni EU
    Sem spadajo vzhodno partnerstvo, EU-Afrika, EU-ASEM in EU-CELAC.  Ko je za gostovanje teh srečanj na vrhu na vrsti EU, jih navadno gosti država članica, ki takrat predseduje Svetu EU. Od leta 2014 jih gosti tudi Svet EU v Bruslju. Teh srečanj se udeležujejo voditelji držav ali vlad vseh držav članic EU, predsednik Evropskega sveta, predsednik Evropske komisije in zadevni voditelji držav ali vlad sodelujočih držav.