Zgodovina

Film: „Od kramljanja do ključnih odločitev“

V tem dokumentarnem filmu je predstavljena zgodovina Evropskega sveta od njegove ustanovitve do danes. Prikazuje pomembne mejnike iz preteklih desetletij, ki so zaznamovali način sprejemanja odločitev voditeljev EU.
Zgodbo pripovedujejo tisti, ki so bili priča preoblikovanju Evropskega sveta v sedanje osrednje telo odločanja.

Več informacij o dogodkih in pogodbah, ki so izoblikovali vloge Evropskega sveta, Sveta EU, Evroskupine in vrha držav evrskega območja.

1951

Pariška pogodba

S Pariško pogodbo je ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), z njo pa vzpostavljen skupni trg za premog in jeklo. To pripomore k premagovanju nezaupanja in napetosti med sosednjimi evropskimi državami po drugi svetovni vojni. Pogodba ESPJ, ki je prenehala veljati leta 2002, je prva ustanovitvena pogodba Evropske skupnosti.

1952

8. september

Prvo zasedanje posebnega sveta ministrov ESPJ

Prvo zasedanje posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnika Sveta Evropske unije, poteka v Luksemburgu.

1958

1. januar

Rimski pogodbi

Z rimskima pogodbama sta ustanovljeni Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom). Prvo zasedanje Sveta EGS poteka 25. januarja 1958, predseduje pa mu belgijski minister za zunanje zadeve Victor Larock.

1960

Maj

Posebni odbor za kmetijstvo

Posebni odbor za kmetijstvo (POK) je ustanovljen z namenom priprave tehničnih vidikov skupne kmetijske politike. Odbor stalnih predstavnikov (Coreper), ki deluje v okviru Sveta EGS, se razdeli na Coreper I (namestniki veleposlanikov) in Coreper II (veleposlaniki). Coreper I in Coreper II še vedno obstajata in sta pristojna za pripravo dela Sveta EU.

1965

1. julij

Kriza „praznega stola“

Francija leta 1965 napove, da se ne bo udeleževala zasedanj Sveta zaradi nestrinjanja s pogajanji o financiranju skupne kmetijske politike. Kriza se nato leta 1966 konča z luksemburškim kompromisom, v skladu s katerim je pri glasovanju o pomembnih vprašanjih potrebno soglasje.

1967

8. april

Pogodbi o združitvi

S tema pogodbama (iz leta 1967 in 1971) so bili vzpostavljeni enoten Svet, enotna Komisija in enoten proračun za vse tri Skupnosti (ESPJ, Euratom in EGS). Coreper uradno postane pripravljalno telo Sveta.

1973

1. januar

Prva širitev

S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se število držav članic poveča na devet.

1974

December

Ustanovitev Evropskega sveta

Po vrhu v Københavnu decembra 1973, na katerem je bilo odločeno, da bodo srečanja na vrhu organizirana, kadar koli bo to potrebno, je bil decembra 1974 na vrhu v Parizu, ki ga je gostil predsednik Valéry Giscard d'Estaing, ustanovljen Evropski svet. To naj bi bil neformalni forum za dialog med voditelji držav ali vlad.

1975

11. marec

Prvo zasedanje Evropskega sveta

Novi Evropski svet je prvič zasedal marca 1975 v Dublinu.

1981

1. januar

Pridružitev Grčije EU

Po pridružitvi Grčije število držav članic EU postane dvomestno.

1985

14. junij

Schengenski sporazum

Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg in Nizozemska v Schengenu (Luksemburg) podpišejo Schengenski sporazum o odpravi mejnih kontrol.

Schengenski sporazum bo ljudem postopoma omogočil potovanje brez preverjanja potnih listov na notranjih mejah. Izvajanje Schengenskega sporazuma se začne pozneje, leta 1995.

2. in 3. december

Evropski svet v Luksemburgu

Evropski svet doseže politični dogovor, ki omogoči sprejetje Enotnega evropskega akta.

1986

1. januar

Španija in Portugalska postaneta članici EU

Po pridružitvi Španije in Portugalske se število držav članic Evropskih skupnosti poveča na 12.

1992

11. december

Javne seje

Evropski svet na zasedanju v Edinburgu leta 1992 uvede javne razprave, ta praksa pa se nato sčasoma bistveno razširi, nazadnje z Lizbonsko pogodbo.

Danes je mogoče javne razprave in javna posvetovanja Sveta spremljati na njegovi spletni strani.

1993

1. november

Maastrichtska pogodba

Veljati začne Maastrichtska pogodba, s katero je ustanovljena Evropska unija, ki temelji na okrepljenem „stebru Skupnosti“. Z njo je ustanovljena tudi ekonomska in monetarna unija ter vzpostavljena dva nova stebra: skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) ter sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (PNZ).

Evropski svet dobi z Maastrichtsko pogodbo formalni status. Po njej je njegova naloga zagotavljanje zagona in splošnih političnih usmeritev za razvoj EU. 

Z Maastrichtsko pogodbo so se poleg tega začela prizadevanja za uvedbo evra, vzpostavljena pa je bila tudi skupna zunanja in varnostna politika (SZVP). 

1995

1. januar

Četrta širitev EU

EU se pridružijo Avstrija, Finska in Švedska. 15 držav članic zdaj zajema skoraj vso zahodno Evropo.

1996

Evropski svet se sestaja štirikrat letno 

Od leta 1996 se Evropski svet sestaja vsaj štirikrat letno. Pred tem sta bili potrebni le dve zasedanji letno.

1997

13. december

Ustanovitev Evroskupine

Evropski svet potrdi ustanovitev Evroskupine, neformalnega organa, v okviru katerega se srečujejo finančni ministri držav, katerih valuta je evro. Prvo srečanje Evroskupine je 4. junija 1998 v dvorcu Château de Senningen v Luksemburgu.

1999

1. januar

Rojstvo evra kot virtualne valute

Uvede ga enajst držav članic: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija.

1. maj

Amsterdamska pogodba

Z Amsterdamsko pogodbo je bilo vzpostavljeno območje svobode, varnosti in pravice, Schengenski sporazum pa je bil vključen v zakonodajo EU. Z njo je bila tudi spremenjena vloga generalnega sekretarja Sveta, ki je obenem postal visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko.

2001

1. januar

Grčija se pridruži evrskemu območju

Grčija je dvanajsta država članica EU, ki se pridruži evrskemu območju.

2002

1. januar

Evro dan v obtok

1. januarja 2002 so v obtok dani bankovci in kovanci evra, ki zamenja nacionalne valute.

2003

1. februar

Pogodba iz Nice

S Pogodbo iz Nice je uvedena reforma institucij EU kot priprava na prihodnjo razširjeno EU s 27 državami članicami. Uvedeni sta tudi reformi v Svetu – razširjena uporaba glasovanja s kvalificirano večino in načelo okrepljenega sodelovanja med državami članicami.

Oktober

Zasedanja Evropskega sveta potekajo v Bruslju 

Od oktobra 2003 vsa formalna zasedanja Evropskega sveta potekajo v Bruslju.

V izjavi št. 22, priloženi Pogodbi iz Nice, je določeno, da bodo vsa zasedanja Evropskega sveta potekala v Bruslju od trenutka, ko bo imela EU 18 držav članic.

2004

1. maj

Največja širitev EU

EU se skupaj pridruži deset novih držav: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. To je njena največja širitev z vidika števila prebivalcev in držav.

EU ima zdaj 25 držav članic.

10. september

Prvi stalni predsednik Evroskupine

Evroskupina se odloči, da bo imenovala stalnega predsednika za obdobje dveh let.

Na neformalnem srečanju Ecofina v Scheveningenu je za prvega stalnega predsednika Evroskupine izvoljen Jean-Claude Juncker. Njegov mandat traja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2006.

2006

September

Ponovna izvolitev Jeana-Clauda Junckerja za predsednika Evroskupine

Izvoljen je še za drugi mandat predsednika Evroskupine.

2007

1. januar

Bolgarija in Romunija se pridružita EU

S pridružitvijo Bolgarije in Romunije EU se število držav članic poveča na 27.

1. januar

Slovenija se pridruži evrskemu območju

Slovenija postane trinajsta država članica EU, ki uvede evro kot svojo valuto.

2008

1. januar

Ciper in Malta se pridružita evrskemu območju

Zdaj je v evrskem območju 15 članic.

12. oktober

Rojstvo vrha držav evrskega območja 

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy predlaga redna srečanja voditeljev držav ali vlad evrskega območja. Prvo takšno srečanje poteka 12. oktobra 2008. Nadaljnji vrhi potekajo maja 2010, marca 2011, julija 2011 in oktobra 2011 v Bruslju.

Srečanja na vrhu držav evrskega območja so v pomoč pri usklajevanju ekonomske politike evrskega območja, udeležujeta pa se jih tudi predsednik vrha držav evrskega območja in predsednik Evropske komisije. 

2009

1. januar

Slovaška se pridruži evrskemu območju

Slovaška postane šestnajsta članica evrskega območja.

19. november

Herman Van Rompuy izvoljen za predsednika Evropskega sveta

Voditelji držav ali vlad EU so na neformalnem srečanju 19. novembra 2009 v Bruslju soglasno sklenili, da se Herman Van Rompuy imenuje za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta.

1. december

Lizbonska pogodba

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se spremenita struktura EU in način njenega delovanja.

Razširi se uporaba glasovanja s kvalificirano večino v Svetu.

Evropski svet postane institucija s polnimi pooblastili in predsednikom. Evropski svet je bil pred tem neformalno telo, vodja Evropskega sveta pa neuradna funkcija. To vlogo je opravljal voditelj države ali vlade države članice, ki je tedaj predsedovala Svetu EU. 

1. december

Protokol št. 14 k Lizbonski pogodbi

Protokol št. 14 k Lizbonski pogodbi, ki opredeljuje vlogo Evroskupine, začne veljati 1. decembra 2009. Ministri držav članic, katerih valuta je evro, se bodo neformalno sestajali in razpravljali o temah, povezanih z enotno valuto, ter izvolili predsednika z mandatom dveh let in pol.

Lizbonska pogodba spreminja tudi Poslovnik Sveta EU: kadar Svet za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) v polni sestavi glasuje o zadevah, ki se nanašajo le na evrsko območje, lahko glasujejo le člani Evroskupine.

10. in 11. december

Zasedanje Evropskega sveta vodi Fredrik Reinfeldt

Zasedanje Evropskega sveta še zadnjič vodi predsednik ali premier države članice na čelu šestmesečnega predsedstva Sveta.

Zasedanje decembra 2009 vodi švedski predsednik vlade Fredrik Reinfeldt.

2011

1. januar

Estonija se pridruži evrskemu območju

Estonija postane sedemnajsta država evrskega območja.

2012

Januar

Izvolitev predsednika delovne skupine Evroskupine

Funkcijo predsednika delovne skupine Evroskupine od januarja 2012 opravlja Thomas Wieser, ki je tudi predsednik Ekonomsko-finančnega odbora.

Delovna skupina Evroskupine je pripravljalno telo, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic evrskega območja v Ekonomsko-finančnem odboru, Evropske komisije in Evropske centralne banke.   

1. in 2. marec

Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji

Na zasedanju Evropskega sveta 1. in 2. marca 2012 je 25 evropskih voditeljev podpisalo Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU).  

Pogodba začne veljati 1. januarja 2013, z njo pa vrh držav evrskega območja dobi formalno vlogo. Organizacija vrha držav evrskega območja in vloga njegovega predsednika sta določeni v členu 12 Pogodbe.

1. marec

Ponovna izvolitev Hermana Van Rompuya

Herman Van Rompuy je izvoljen še za drugi mandat predsednika Evropskega sveta, od 1. junija 2012 do 30. novembra 2014.

10. december

EU prejme Nobelovo nagrado za mir

EU leta 2012 prejme Nobelovo nagrado za mir – za spodbujanje miru, sprave, demokracije in človekovih pravic v Evropi.

Norveški Nobelov odbor v utemeljitvi svoje odločitve zapiše, da to nagrado podeljuje EU zaradi njene stabilizacijske vloge pri transformaciji večine Evrope iz celine vojn v celino miru.

2013

21. januar

Izvolitev predsednika Evroskupine

Za predsednika Evroskupine je izvoljen nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki s tem postane drugi stalni predsednik Evroskupine v njeni zgodovini.

14. marec

Poslovnik vrha držav evrskega območja

Prvo zasedanje vrha držav evrskega območja po začetku veljavnosti Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU) je 14. marca 2013. Članice na tem vrhu sprejmejo pravila za organizacijo vrha držav evrskega območja.

1. julij

Pridružitev Hrvaške Evropski uniji

Hrvaška je po Sloveniji druga država nekdanje Jugoslavije, ki se pridruži EU. 

EU ima zdaj 28 držav članic.

2014

1. januar

Latvija se pridruži evrskemu območju

Latvija postane osemnajsta članica evrskega območja.

1. december

Donald Tusk postane predsednik Evropskega sveta

Donald Tusk zamenja Hermana Van Rompuya kot predsednik Evropskega sveta. Njegov mandat traja od 1. decembra 2014 do 31. maja 2017.

2015

1. januar

Litva se pridruži evrskemu območju

V evrskem območju je zdaj 19 držav: Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.

22. junij

Izredni vrh držav evrskega območja o Grčiji

Voditelji EU na srečanju 22. junija 2015 izmenjajo mnenja o Grčiji. Po besedah predsednika vrha držav evrskega območja Donalda Tuska so najnovejši predlogi grške vlade pozitiven korak naprej, vendar jih morajo institucije še podrobneje preučiti.

12. julij

Voditelji držav evrskega območja dosežejo dogovor o Grčiji

Pripravljeni so začeti pogajanja o programu za finančno pomoč Grčiji v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), a dogovor morajo najprej potrditi grški in drugi nacionalni parlamenti. Po koncu nacionalnih postopkov bo Evroskupina nadaljevala pogajanja.

13. julij

Ponovna izvolitev Jeroena Dijsselbloema za predsednika Evroskupine

Jeroen Dijsselbloem je ponovno izvoljen za predsednika Evroskupine za dveinpolletni mandat. 

2017

9. marec

Donald Tusk ponovno izvoljen za predsednika Evropskega sveta.

Donald Tusk je bil ponovno izvoljen za predsednika Evropskega sveta. Tudi njegov drugi mandat bo trajal dve leti in pol, od 1. junija 2017 do 30. novembra 2019.

29. marec

Združeno kraljestvo uradno sprožilo postopek iz člena 50 za izstop iz EU

Na podlagi izida referenduma v Združenem kraljestvu 23. junija 2016, na katerem so njegovi državljani glasovali za izstop iz Evropske unije, je Združeno kraljestvo uradno obvestilo Evropski svet o svoji nameri, da izstopi iz EU.

Evropski svet je sprejel izjavo o uradnem obvestilu Združenega kraljestva.

Obžalujemo, da bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo, a smo hkrati pripravljeni na proces, ki ga bomo zdaj morali izvajati. (...) V teh pogajanjih bo Unija delovala enotno in bo zaščitila svoje interese. Naša prva prednostna naloga bo čim bolj zmanjšati negotovost naših državljanov, podjetij in držav članic zaradi odločitve Združenega kraljestva.

Evropski svet, 29. marec 2017