Zgodovina

Film: „Od kramljanja do ključnih odločitev“

V tem dokumentarnem filmu je predstavljena zgodovina Evropskega sveta od njegove ustanovitve do danes. Prikazuje pomembne mejnike iz preteklih desetletij, ki so zaznamovali način sprejemanja odločitev voditeljev EU.
Zgodbo pripovedujejo tisti, ki so bili priča preoblikovanju Evropskega sveta v sedanje osrednje telo odločanja.

Več informacij o dogodkih in pogodbah, ki so izoblikovali vloge Evropskega sveta, Sveta EU, Evroskupine in vrha držav evrskega območja.

1951

Pariška pogodba

S Pariško pogodbo je ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), z njo pa vzpostavljen skupni trg za premog in jeklo. To pripomore k premagovanju nezaupanja in napetosti med sosednjimi evropskimi državami po drugi svetovni vojni. Pogodba ESPJ, ki je prenehala veljati leta 2002, je prva ustanovitvena pogodba Evropske skupnosti.

1952

8. september

Prvo zasedanje posebnega sveta ministrov ESPJ

Prvo zasedanje posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnika Sveta Evropske unije, poteka v Luksemburgu.

1958

1. januar

Rimski pogodbi

Z rimskima pogodbama sta ustanovljeni Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom). Prvo zasedanje Sveta EGS poteka 25. januarja 1958, predseduje pa mu belgijski minister za zunanje zadeve Victor Larock.

1960

Maj

Posebni odbor za kmetijstvo

Posebni odbor za kmetijstvo (POK) je ustanovljen z namenom priprave tehničnih vidikov skupne kmetijske politike. Odbor stalnih predstavnikov (Coreper), ki deluje v okviru Sveta EGS, se razdeli na Coreper I (namestniki veleposlanikov) in Coreper II (veleposlaniki). Coreper I in Coreper II še vedno obstajata in sta pristojna za pripravo dela Sveta EU.

1965

1. julij

Kriza „praznega stola“

Francija leta 1965 napove, da se ne bo udeleževala zasedanj Sveta zaradi nestrinjanja s pogajanji o financiranju skupne kmetijske politike. Kriza se nato leta 1966 konča z luksemburškim kompromisom, v skladu s katerim je pri glasovanju o pomembnih vprašanjih potrebno soglasje.

1967

8. april

Pogodbi o združitvi

S tema pogodbama (iz leta 1967 in 1971) so bili vzpostavljeni enoten Svet, enotna Komisija in enoten proračun za vse tri Skupnosti (ESPJ, Euratom in EGS). Coreper uradno postane pripravljalno telo Sveta.

1973

1. januar

Prva širitev

S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se število držav članic poveča na devet.

1975

11. marec

Prvo zasedanje Evropskega sveta

Novi Evropski svet je prvič zasedal marca 1975 v Dublinu.

1981

1. januar

Pridružitev Grčije EU

Po pridružitvi Grčije število držav članic EU postane dvomestno.

1985

14. junij

Schengenski sporazum

Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg in Nizozemska v Schengenu (Luksemburg) podpišejo Schengenski sporazum o odpravi mejnih kontrol.

Schengenski sporazum bo ljudem postopoma omogočil potovanje brez preverjanja potnih listov na notranjih mejah. Izvajanje Schengenskega sporazuma se začne pozneje, leta 1995.

1986

1. januar

Španija in Portugalska postaneta članici EU

Po pridružitvi Španije in Portugalske se število držav članic Evropskih skupnosti poveča na 12.

1992

11. december

Javne seje

Evropski svet na zasedanju v Edinburgu leta 1992 uvede javne razprave, ta praksa pa se nato sčasoma bistveno razširi, nazadnje z Lizbonsko pogodbo.

Danes je mogoče javne razprave in javna posvetovanja Sveta spremljati na njegovi spletni strani.

1993

1. november

Maastrichtska pogodba

Veljati začne Maastrichtska pogodba, s katero je ustanovljena Evropska unija, ki temelji na okrepljenem „stebru Skupnosti“. Z njo je ustanovljena tudi ekonomska in monetarna unija ter vzpostavljena dva nova stebra: skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) ter sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (PNZ).

Evropski svet dobi z Maastrichtsko pogodbo formalni status. Po njej je njegova naloga zagotavljanje zagona in splošnih političnih usmeritev za razvoj EU. 

Z Maastrichtsko pogodbo so se poleg tega začela prizadevanja za uvedbo evra, vzpostavljena pa je bila tudi skupna zunanja in varnostna politika (SZVP). 

1995

1. januar

Četrta širitev EU

EU se pridružijo Avstrija, Finska in Švedska. 15 držav članic zdaj zajema skoraj vso zahodno Evropo.

1997

13. december

Ustanovitev Evroskupine

Evropski svet potrdi ustanovitev Evroskupine, neformalnega organa, v okviru katerega se srečujejo finančni ministri držav, katerih valuta je evro. Prvo srečanje Evroskupine je 4. junija 1998 v dvorcu Château de Senningen v Luksemburgu.

1999

1. maj

Amsterdamska pogodba

Z Amsterdamsko pogodbo je bilo vzpostavljeno območje svobode, varnosti in pravice, Schengenski sporazum pa je bil vključen v zakonodajo EU. Z njo je bila tudi spremenjena vloga generalnega sekretarja Sveta, ki je obenem postal visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko.

2002

1. januar

Evro dan v obtok

1. januarja 2002 so v obtok dani bankovci in kovanci evra, ki zamenja nacionalne valute.

2003

1. februar

Pogodba iz Nice

S Pogodbo iz Nice je uvedena reforma institucij EU kot priprava na prihodnjo razširjeno EU s 27 državami članicami. Uvedeni sta tudi reformi v Svetu – razširjena uporaba glasovanja s kvalificirano večino in načelo okrepljenega sodelovanja med državami članicami.

2004

1. maj

Največja širitev EU

EU se skupaj pridruži deset novih držav: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. To je njena največja širitev z vidika števila prebivalcev in držav.

EU ima zdaj 25 držav članic.

2007

1. januar

Bolgarija in Romunija se pridružita EU

S pridružitvijo Bolgarije in Romunije EU se število držav članic poveča na 27.

2009

1. december

Lizbonska pogodba

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se spremenita struktura EU in način njenega delovanja.

Razširi se uporaba glasovanja s kvalificirano večino v Svetu.

Evropski svet postane institucija s polnimi pooblastili in predsednikom. Evropski svet je bil pred tem neformalno telo, vodja Evropskega sveta pa neuradna funkcija. To vlogo je opravljal voditelj države ali vlade države članice, ki je tedaj predsedovala Svetu EU. 

2012

10. december

EU prejme Nobelovo nagrado za mir

EU leta 2012 prejme Nobelovo nagrado za mir – za spodbujanje miru, sprave, demokracije in človekovih pravic v Evropi.

Norveški Nobelov odbor v utemeljitvi svoje odločitve zapiše, da to nagrado podeljuje EU zaradi njene stabilizacijske vloge pri transformaciji večine Evrope iz celine vojn v celino miru.

2013

1. julij

Pridružitev Hrvaške Evropski uniji

Hrvaška je po Sloveniji druga država nekdanje Jugoslavije, ki se pridruži EU. 

EU ima zdaj 28 držav članic.