Evropski svet, 26.–27. 6. 2014

Evropski svet
  • Evropski svet
  • 26.–27. 6. 2014
  • Bruselj
  • Predsedujoči Donald Tusk

Voditelji EU izbrali Junckerja za vodjo Unije v prihodnje

Voditelji EU so na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija sprejeli odločitev o kandidatu za predsednika Evropske komisije. Razpravljali so tudi o strateški agendi za EU in predlogu mirovnega načrta za Ukrajino, Grčiji pa so čestitali za glavne dosežke v času predsedovanja. 

Evropski svet je po formalnem glasovanju s kvalificirano večino sprejel sklep in tako Evropskemu parlamentu predlagal Jeana-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije.

Ta sklep je bil sprejet po obsežnih razpravah, ki jih je Herman Van Rompuy opravil z glavnimi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu in predstavniki držav članic, da bi določili najboljšega kandidata za to mesto.

Evropski svet je sklenil, da se zopet sestane 16. julija, da bi zaključili imenovanja za druge pomembne položaje v EU.

Evropska strateška agenda

Voditelji EU so 26. junija v mestu Ypres na posebnem dogodku ob obeleženju stoletnice začetka prve svetovne vojne razpravljali o prihodnosti EU, njenih prednostnih nalogah in smotru v prihodnjih letih.

Dogovorili so se o strateški agendi, ki se osredotoča na 5 glavnih ciljev in načine, kako jih doseči:

  • močnejša gospodarstva z več delovnimi mesti
  • družbe, ki bi spodbujale in varovale vse državljane
  • zanesljiva oskrba z energijo in ustrezno ukrepanje glede podnebnih sprememb v prihodnje
  • zaupanja vredno območje temeljnih svoboščin
  • učinkovito skupno ukrepanje po svetu

Voditelji so ponovno opozorili na svojo zavezo reformam in fiskalni konsolidaciji, pa tudi odločenost za izpeljavo naložb, potrebnih v prihodnje. Obstoječi fiskalni okvir EU nudi možnosti, ki bi jih bilo treba uporabiti, da bi uravnotežili fiskalno disciplino in potrebo po podpori gospodarski rasti.

Predsednik Van Rompuy je izjavil: „Vsi si prizadevamo za izpolnjevanje Pakta za stabilnost in rast ter čim večje izkoriščanje prožnosti, vpisane v obstoječa pravila Pakta za stabilnost in rast.“

„Vsi si prizadevamo za izpolnjevanje Pakta za stabilnost in rast ter čim večje izkoriščanje prožnosti, vpisane v obstoječa pravila Pakta za stabilnost in rast,“ je dejal predsednik Van Rompuy.

 

Kriza v Ukrajini

Voditelji EU so pozdravili mirovni načrt predsednika Porošenka. Evropski svet pa kljub temu obžaluje, da premirje ni privedlo do popolnega prenehanja vojaških spopadov.

Evropski svet se je v zvezi s sankcijami pripravljen kadar koli ponovno sestati in sprejeti nadaljnje pomembne omejevalne ukrepe, če Rusija in separatisti do ponedeljka 30. junija ne sprejmejo konkretnih ukrepov, navedenih na podrobnem seznamu:

  • dogovor o mehanizmu preverjanja, ki ga spremlja OVSE, za spoštovanje premirja in učinkovit nadzor meja
  • prepustitev treh mejnih kontrolnih točk ukrajinskim organom
  • izpustitev talcev, vključno z vsemi opazovalci OVSE
  • začetek konkretnih pogajanj o izvajanju mirovnega načrta predsednika Porošenka

Pridružitveni sporazumi z Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino

Voditelji EU so 27. junija podpisali pridružitvena sporazuma z Gruzijo in Republiko Moldavijo. Podpis z Ukrajino je bil opravljen v prisotnosti novo izvoljenega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka.

Predsednik Van Rompuy je priznal zgodovinski pomen te slovesnosti: „To niso običajni sporazumi, temveč mejniki v zgodovini naših odnosov in za Evropo kot celoto. Ljudje v Kijevu in drugod so dali svoje življenje za tesnejše vezi z Evropsko unijo. Ne bomo jih pozabili.“

Prav tako je poudaril, da „je Evropska unija pripravljena na pogovore z Rusijo, kolikor je to potrebno, da bi odpravili morebitne nesporazume (...).“

Druge točke dnevnega reda

Evropski semester

Evropski svet je potrdil priporočila za posamezne države in tako zaključil evropski semester 2014. Države EU bi morale upoštevati ta priporočila pri pripravi proračunov in strukturnih reform ter pri politikah zaposlovanja in socialnih politikah.

Voditelji EU so poudarili tudi, da je treba nadaljevati prizadevanja za fiskalno konsolidacijo na „način, ki spodbuja rast, in diferencirano“, ter strukturne reforme, ki spodbujajo rast.

Širitev evroobmočja

Evropski svet je potrdil predlog Komisije, da Litva 1. januarja 2015 uvede evro. Končno odločitev bo po predložitvi mnenja Evropskega parlamenta sprejel Svet EU.

Strateške smernice za območje svobode, varnosti in pravice 

Evropski svet je opredelil strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje za prihodnjih nekaj let. Te smernice zajemajo področja, kot so priseljevanje, azil, meje, sodelovanje policije in sodstva, temeljne pravice ter boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu.

Splošna prednostna naloga v tem obdobju je dosledno prenesti obstoječe pravne instrumente in strateške ukrepe v nacionalno zakonodajo, jih učinkovito izvajati in konsolidirati.

Podnebne spremembe in energija

Voditelji so se seznanili z napredkom v zvezi z okvirom podnebne in energetske politike do leta 2030 in poudarili, da je treba čim prej dokončno oblikovati njegove ključne elemente. Razpravljali so tudi o evropski strategiji za energetsko varnost, ki jo je pripravila Komisija.

Evropski svet je potrdil, da bo končno odločitev v zvezi z okvirom do leta 2030, vključno z ukrepi za povečanje energetske varnosti in medsebojno povezanostjo, sprejel najpozneje oktobra 2014.

Status kandidatke Albaniji

Evropski svet je odobril sklepe Sveta z dne 24. junija 2014, v katerih je bil Albaniji podeljen status kandidatke.

Zadnjič pregledano 7. 11. 2014