Vrh G7, Bruselj, 4.–5. 6. 2014

Evropski svet
  • Evropski svet
  • 4.–5. 6. 2014
  • Bruselj

Voditelji Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike, predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije (voditelji skupine G7) so se 4. in 5. junija 2014 v okviru skupine G7 sestali v Bruslju.

Ukrajina in svetovna zunanjepolitična vprašanja

Voditelji skupine G7 so v sredo med večerjo obravnavali predvsem vprašanje Ukrajine in odnose z Rusijo ter razpravljali o odzivu na krizo. Predsednik Van Rompuy je izjavil: „Vse od začetka krize v Ukrajini so člani skupine G7 in Evropska unija enotni v odzivu. Na agresijo se nismo odzvali zgolj politično, temveč tudi z gospodarskimi sankcijami.“

Obravnavali so tudi pozitivno agendo za umirjanje napetosti z Rusijo in stabilizacijo Ukrajine. Pozdravili so izvolitev Petra Porošenka za predsednika in ponovno podprli izvedbo gospodarskih in političnih reform v Ukrajini. Od Rusije pričakujejo, da bo sodelovala z novoizvoljenim predsednikom Ukrajine in si resno prizadevala za politično rešitev. Če bo potrebno, pa so pripravljeni tudi zaostriti sankcije proti Rusiji.

Poleg tega so voditelji obsodili zrežirane predsedniške volitve v Siriji 3. junija in razpravljali o razmerah v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju, Iranu, Libiji, Maliju in Srednjeafriški republiki ter o drugih zunanjepolitičnih vprašanjih.

Voditelji skupine G7 so sprejeli tudi izjavo o neširjenju orožja in razoroževanju za leto 2014:

Svetovni gospodarski, energetski in podnebni ter razvojni izzivi

Naslednje jutro so voditelji skupine G7 najprej razpravljali o vprašanjih svetovne rasti in načinih za odpravo visoke stopnje brezposelnosti. Poleg tega so razpravljali o trgovinskih vprašanjih in s tem v zvezi o še trajajočih zavzetih in ambicioznih pogajanjih med državami skupine G7.

Na drugi delovni seji so obravnavali podnebne spremembe in energetsko varnost, pri čemer je bil poudarek na diverzifikaciji energetskih poti in virov. Na vrhu so podprli načela in ukrepe rimske energetske pobude skupine G7. Na ta način bi lahko državljane in podjetja v prihodnje preskrbovali s čistejšo, varnejšo in zanesljivejšo energijo. To vprašanje je povezano tudi s podnebnimi spremembami.

Predsednik Barroso je izjavil: „Z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv, ki jih včasih črpajo na problematičnih območjih sveta, ter z večjim zanašanjem na obnovljive vire energije in domače vire bi povečali zanesljivost oskrbe z energijo.“

Voditelji so ponovno poudarili, da je treba omejiti učinke globalnega segrevanja, in potrdili odločenost za sklenitev svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah v letu 2015.

Nazadnje so v četrtek med kosilom obravnavali še razvojna vprašanja ter oblikovanje mednarodnega okvira za obdobje po letu 2015.

Vrh G7 je bil tudi priložnost za razpravo voditeljev o številnih dvostranskih vprašanjih, pa tudi za organizacijo njihovih nacionalnih informativnih srečanj.

Evropska unija je polnopravna članica skupine G7/G8 (in skupine G20), kjer jo skupaj zastopata predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije.

To je bilo prvič, da je EU gostila vrh G7/G8, hkrati pa je bil to tudi prvi vrh skupine v Bruslju – na sedežu Sveta Evropske unije v stavbi Justus Lipsius.

Ozadje

Minilo je več kot 15 let od zadnjega rednega vrha G7 – ta vrh je zdaj prvič v Bruslju in ga prvič gosti Evropska unija.

Po prvotnih načrtih bi moral biti vrh G8 v Sočiju (Rusija) v začetku junija in pod ruskim predsedstvom. Toda ker je Ruska federacija kršila suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, so voditelji držav G7 na srečanju v Haagu (Nizozemska) 24. marca 2014 sklenili, da se namesto tega sestanejo 4. in 5. junija 2014 v okviru skupine G7 v Bruslju.

EU kot članica skupine G7/G8

Leta 1977 so se predstavniki tedanje Evropske skupnosti prvič udeležili vrha v Londonu. Prvi vrh G7 je bil dve leti prej, tj. leta 1975, v kraju Rambouillet (Francija). EU je prvotno sodelovala samo na tistih področjih, ki so bila v njeni izključni pristojnosti, toda sčasoma se je njena vloga povečala. Evropska komisija je bila postopoma vključena v vse politične razprave, ki so bile na dnevnem redu vrha, in od vrha v Ottawi naprej (1981) sodelovala na vseh delovnih sejah. Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, ki se je vrha G8 prvič udeležil leta 2005 v Gleneaglesu, je bil na vrhu zdaj že desetič. Predsednik Evropskega sveta Van Rompuy se vrha G8/G7 udeležuje od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe (2009).

Za Komisijo in Evropski svet veljajo vse obveznosti, ki veljajo tudi za druge člane. Sporočilo z vrha politično zavezuje vse člane skupine G7.

Razpored predsedovanja v prihodnjih letih: Nemčija leta 2015, Japonska leta 2016, Italija leta 2017, Kanada leta 2018, Francija leta 2019 in ZDA leta 2020.

Zadnjič pregledano 14. 11. 2014