Vrh vzhodnega partnerstva, Riga, 21.–22. 5. 2015

Evropski svet
  • Evropski svet
  • 21.–22. 5. 2015
  • Riga
  • Vodje delegacij 


Na četrtem vrhu vzhodnega partnerstva v Rigi so se voditelji EU srečali s predstavniki držav članic vzhodnega partnerstva, da bi znova potrdili, kako pomembno je vzhodno partnerstvo za EU.

Udeleženci vrha so se seznanili z uspehi, doseženimi po vrhu v Vilni leta 2013, in se dogovorili o pozitivni agendi za prihodnost.

„Pri našem partnerstvu, pa tudi samem vrhu v Rigi ne gre za dramatične odločitve ali sprejemanje velikopoteznih ukrepov. Nasprotno, naše partnerstvo temelji na svobodni volji, spoštovanju in enakosti. Razvijalo se bo postopno, kot je bila oblikovana tudi Evropska unija.“

Predsednik Tusk na tiskovni konferenci na vrhu v Rigi

Razlikovanje in vključevanje

Vrh je bil priložnost, da EU dokaže, da je odločena še naprej razvijati tesnejše in raznolike odnose z neodvisnimi in suverenimi partnericami.

Odločno je zavezana sodelovanju z vsemi šestimi partnericami ne glede na njihovo ambicioznost v odnosih z EU. Obseg in intenzivnost sodelovanja določajo:

  • ambicije in potrebe EU in partneric
  • hitrost izvajanja reform

Vzhodno partnerstvo je bilo vzpostavljeno leta 2009 kot skupna pobuda:

  • EU
  • držav članic EU
  • šestih partnerskih držav iz Vzhodne Evrope in z Južnega Kavkaza: Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine

Evropske težnje in evropska izbira zadevnih partneric so potrjene, kot je navedeno v pridružitvenih sporazumih.

Voditelji so prav tako znova potrdili pomen načrta reform v vzhodnih partnericah ter potrebo po oblikovanju okrepljenih in preglednejših institucij, v katerih ni korupcije.

Razprave so bile usmerjene v projekte večstranskega sodelovanja, katerih cilji so:

  • krepitev institucij in dobrega upravljanja, pri čemer je EU potrdila, da je pripravljena partnerskim državam pomagati pri krepitvi institucij in njihove odpornosti na zunanje izzive
  • izboljšanje mobilnosti in stikov med ljudmi
  • razvoj tržnih priložnosti z izboljšanjem poslovnega okolja in pravne varnosti v vzhodnoevropskih partnericah za MSP in druga podjetja ter usmerjanjem na področje digitalnega gospodarstva
  • zagotavljanje energetske varnosti ter izboljšanje medsebojnih povezav na področju energije in prometa 

Pomembna točka dnevnega reda na vrhu je bilo tudi reševanje konfliktov v regiji. Vsi udeleženci vrha so se dogovorili, da si bodo še naprej na vse možne načine prizadevali za umiritev razmer in politično rešitev krize v Ukrajini ter za miroljubno rešitev drugih nerešenih konfliktov v regiji.

Spremljajoči dogodki

Sočasno z vrhom v Rigi je potekalo več spremljajočih dogodkov, ki dokazujejo, da je vzhodno partnerstvo več kot le medvladni odnosi, saj vključuje civilno družbo, medije, podjetja in druge deležnike.

Na podjetniškem forumu vzhodnega partnerstva 21. maja 2015 v Rigi je Evropska komisija vzpostavila instrument poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA) za mala in srednja podjetja (MSP).

V okviru instrumenta bodo zagotovljena nepovratna sredstva v višini približno 200 milijonov EUR, s čimer naj bi se omogočile nove naložbe v vrednosti vsaj 2 milijard EUR za MSP v treh državah DCFTA: Gruziji, Republiki Moldaviji in Ukrajini. 

Evropska komisija in Ukrajina sta 22. maja 2015 podpisali memorandum o soglasju in sporazum o posojilu za tretji program makrofinančne pomoči EU Ukrajini.

Glej tudi

Dodatne informacije in komunikacijsko gradivo je mogoče najti na spletnih straneh Evropske komisije in ESZD. Za vrh v Rigi so bili pripravljeni posebni letaki za ponazoritev zgodb, dejstev in podatkov o partnerstvu ter različnih vodilnih pobud.

Zadnjič pregledano 27. 5. 2015