Pojdi na vsebino
Prijava na e-pošto
Voditelji EU in šestih držav vzhodnega partnerstva so se sestali v Bruslju, da bi ocenili doseženi napredek po zadnjem vrhu leta 2015.

Glavni rezultati

Voditelji EU so se na vrhu vzhodnega partnerstva srečali z voditelji šestih držav vzhodnega partnerstva – Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine –, da bi se dogovorili o prihodnjih prednostnih nalogah partnerstva.

Skupaj so razpravljali o možnostih za okrepitev sodelovanja in izboljšanjegospodarstva, upravljanja, povezljivosti in družbe.

„Sodelovanje v okviru vzhodnega partnerstva želimo okrepiti na več specifičnih področjih, kot so mala in srednja podjetja, digitalno gospodarstvo ter naložbe v širokopasovne povezave, promet, energijo in infrastrukturne projekte. Seznam je obsežen. Predvsem pa želimo okrepiti povezave med našimi državljani in bolj podpreti civilno družbo.“

Predsednik Tusk na tiskovni konferenci po vrhu vzhodnega partnerstva

Vsi voditelji so se strinjali s skupno izjavo, s katero so potrdili svojo zavezanost in velik pomen, ki ga pripisujejo vzhodnemu partnerstvu.

EU je v izjavi potrdila, da je zavezana podpori ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in suverenosti vseh svojih partneric.

Udeleženci vrha so pozvali k oživitvi prizadevanj za mirno reševanje nerešenih konfliktov v regiji na podlagi mednarodnega prava.

Potrdili so evropske težnje in evropsko izbiro partneric, ki so podpisale pridružitvene sporazume z EU, tj. Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine, obenem pa priznali pravico drugih partneric, da izberejo cilje na ravni, za katero si prizadevajo v svojih odnosih z EU.

„Nobenega dvoma ni, da je naša skupna prihodnost povezana s pripravljenostjo EU, da svoje politike odpira za naše partnerje. Lahko potrdim, da smo pripravljeni iti v to smer.“

Predsednik Tusk na tiskovni konferenci po vrhu vzhodnega partnerstva

Voditelji so pozdravili tudi „20 rezultatov za leto 2020“. To je okvir, katerega namen je izboljšati življenje državljanov vzhodnih partneric na štirih prednostnih področjih sodelovanja, opredeljenih v Rigi leta 2015.

Poleg tega je bilo v skupni izjavi poudarjeno naslednje:

  • pomen dobrega upravljanja
  • potreba po boljših in varnejših prometnih povezavah
  • pomen energetske varnosti
  • potreba po nadaljnji podpori neodvisnih medijev in razkrivanju dezinformacij
  • zaveza voditeljev k spodbujanju mobilnosti in krepitvi vloge mladih

Ob robu vrha sta EU in Armenija podpisali celovit in okrepljen sporazum o partnerstvu in sklenili sporazum o letalstvu. Poleg tega je bilo vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) razširjeno na vzhodne partnerice.

Naslednji vrh evropskega partnerstva je predviden za leto 2019.

Infografika – Towards a stronger Eastern Partnership

Infographic - Towards a stronger Eastern Partnership Prikaži celotno infografiko

O vzhodnem partnerstvu

Vzhodno partnerstvo je bilo vzpostavljeno leta 2009 zaradi spodbujanja političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja med EU in šestimi vzhodnoevropskimi partnerskimi državami: Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino.

Kaj vzhodno partnerstvo pomeni mladim? Poudarki s foruma mladih vzhodnega partnerstva 22. in 23. junija 2017 v Varšavi

Osrednji spremljevalni dogodki

Vzhodno partnerstvo presega medvladne odnose. Na spremljevalnih posebnih dogodkih tesno sodelujejo mladi, lokalne oblasti, civilna družba, mediji, podjetja in drugi deležniki.

Ti dogodki so med letom organizirani ob robu vrha v sodelovanju z estonskim predsedstvom Sveta EU.

Tretji forum mladih vzhodnega partnerstva je potekal 22. in 23. junija 2017 v Varšavi. 300 udeležencev je razpravljalo o aktivnem državljanstvu in vključenosti mladih v postopek odločanja. Sprejeli so vrsto priporočil za mladinske politike.

Konferenca regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP) se je 12. septembra sestala v Bruslju v okviru letnega srečanja, na katerem se je osredotočila na pomen poglabljanja vezi z lokalnimi oblastmi v državah vzhodnega partnerstva.

Druga konferenca medijev vzhodnega partnerstva je potekala 13. septembra 2017 v Kijevu. Posvečena je bila potrebam, povezanim z razvojem medijev, in potrebam poklicnega novinarstva v sodobnem času. Dogodek je privabil več kot 350 udeležencev, kar potrjuje obseg izzivov na področju svobode izražanja, s katerimi se srečujejo mediji.

Konferenca vzhodnega partnerstva o e-partnerstvu je potekala 4. oktobra 2017 v Talinu. Na njej so bili prikazani pozitivni rezultati, doseženi pri razvoju e-upravljanja v državah vzhodnega partnerstva. Udeleženci so se seznanili tudi z razmerami v regiji in preučili nadaljnje korake. V okviru priprav na ta dogodek je bilo pripravljeno poročilo o kibernetski varnosti in e-demokraciji v državah vzhodnega partnerstva.

Konferenca EU o mladih je potekala od 23. do 26. oktobra 2017 v Talinu. Tega dogodka se je prvič udeležilo dvanajst mladih iz držav vzhodnega partnerstva, ki so se pridružili približno 250 predstavnikom mladih in oblikovalcem politik, da bi opredelili vprašanja, ki so resnično pomembna za mlade v današnji Evropi, in preučili možne ukrepe za rešitev teh vprašanj.

Konferenca civilne družbe vzhodnega partnerstva je potekala 25. in 26. oktobra 2017 v Talinu, vzporedno z deveto letno skupščino foruma vzhodnega partnerstva za civilno družbo. Posebne pozornosti so bili deležni odnosi med vladami in civilno družbo, demokratično upravljanje, boj proti dezinformacijam in e-rešitve.

Poslovni forum vzhodnega partnerstva je bil organiziran 26. in 27. oktobra 2017 v Talinu. Udeleženci so razpravljali o tem, kako na novo opredeliti procese upravljanja in ustvariti podlago za digitalna gospodarstva. Razprave so bile posvečene tudi čezmejni trgovini, logistiki, e-trgovini in financiranju v zvezi z mednarodnim poslovanjem. Foruma se je udeležilo več kot 500 vodilnih poslovnežev, vladnih uradnikov ter oblikovalcev politike iz EU in držav vzhodnega partnerstva.

Ob robu tega dogodka je bil podpisan sporazum med EU in Evropsko investicijsko banko (EIB), na podlagi katerega je EIB omogočila prva posojila v lokalni valuti v Ukrajini. EIB in Evropski investicijski sklad (EIS) sta podpisala tudi tri dodatne sporazume o jamstvu, ki jih podpira EU, z lokalnimi bankami, s čimer sta se odzvala na nujne potrebe gruzijskih, moldavskih in ukrajinskih podjetij.

Zadnji vrh

Zadnji vrh vzhodnega partnerstva je bil 21. in 22. maja 2015 v Rigi. Na njem je bil ponovno potrjen strateški pomen, ki ga EU pripisuje partnerstvu, izražena pa je bila tudi trdna odločenost za nadaljevanje tesnejših in prilagojenih odnosov s šestimi partnerskimi državami.

Koristne povezave

Dodatne informacije in komunikacijsko gradivo je mogoče najti na spletiščih Evropske komisije in ESZD.