Četrti železniški paket: izboljšave evropskih železnic

Kaj je četrti železniški paket?

Cilj četrtega železniškega paketa je odpraviti preostale ovire za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja. S predlaganimi zakonodajnimi akti naj bi reformirali železniški sektor v EU, pri čemer naj bi spodbudili konkurenco in inovacije na domačih trgih potniškega prometa. Izvedli naj bi tudi strukturne in tehnične reforme. Končni rezultat naj bi bilo varnejše, bolj interoperabilno in zanesljivejše evropsko železniško omrežje.

Paket sestavlja šest zakonodajnih predlogov Komisije. 

Zakaj ga potrebujemo? 

Vseevropska prometna politika (TEN-T)

Četrti železniški paket podpira novo politiko EU TEN-T , ki se je začela izvajati 1. januarja 2014. V njenem okviru je določenih devet osrednjih koridorjev prometnega omrežja v EU, s katerimi naj bi:

  • odpravili ozka grla
  • zgradili manjkajoče čezmejne povezave
  • spodbujali povezovanje in interoperabilnost med različnimi načini prevoza

Evropsko železniško omrežje je trenutno precej razdrobljeno. Države članice uporabljajo različne varnostne standarde in tehnične sisteme. Na primer za čezmejne železniške storitve je treba pridobiti varnostna pooblastila od več različnih nacionalnih organov in obvladati več različnih sistemov signalizacije. Zaradi zapletenosti in visokih stroškov novi železniški prevozniki in nova tehnična oprema le stežka vstopajo na železniški trg.

S četrtim železniškim paketom naj bi odpravili preostale ovire za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja in s tem pripomogli k oblikovanju bolj konkurenčnega železniškega sektorja z boljšimi povezavami med EU in državami, ki mejijo nanjo.

S temi spremembami naj bi EU tudi lažje dosegla cilje glede zmanjšanja emisij in spodbudila večjo uporabo železniškega prevoza, kot je začrtano v beli knjigi Komisije o prometu iz leta 2011. 

Podrobneje

Predlogi iz četrtega železniškega paketa imajo štiri glavne cilje:

  1. Funkcionalni standardi in odobritve
    S spremembami naj bi zmanjšali upravne stroške za železniška podjetja in novim prevoznikom olajšali vstop na trg. Evropska železniška agencija (ERA) bi postala edini organ, ki prevoznikom izdaja dovoljenja za vozila in varnostna spričevala.
  2. Struktura, ki zagotavlja rezultate
    S predlaganimi spremembami bi okrepili vlogo upravljavcev infrastrukture, ki so odgovorni za upravljanje tirov, tako da bi bili operativno in finančno povsem neodvisni od železniških prevoznikov. Upravljavci infrastrukture bi nadzorovali tudi vsa področja, ki so bistvena za železniško omrežje, na primer načrtovanje infrastrukture, določanje voznih redov ter redne operacije in vzdrževanje.
  3. Odprtje domačih trgov potniškega prometa
    V četrti železniški paket je vključen predlog o odprtju domačega železniškega potniškega prometa za nove prevoznike in storitve, in sicer od decembra 2019. Podjetja bi imela možnost ponuditi konkurenčne storitve, na primer novo železniško storitev na določeni progi, ali pa se v okviru razpisnih postopkov potegovati za izvajanje javne službe železniških storitev. S predlaganimi spremembami bi za pogodbe o izvajanju javne službe železniških storitev v EU postali obvezni razpisni postopki, odprti za konkurenco.
  4. Vzdrževanje usposobljene delovne sile
    V predlogih je poudarjen pomen zaposlovanja usposobljenega in motiviranega osebja v železniškem sektorju. Spremembe naj bi državam članicam omogočile zlasti, da bolje zaščitijo delavce, kadar se pogodbe za izvajanje javne službe prenesejo na nove izvajalce.

Zakonodaja, s katero naj bi ta vprašanja uredili, zajema tehnične predloge ter predloge o upravljanju in odprtju trga.

Tehnični steber zajema posodobitve treh obstoječih zakonodajnih aktov:

  • predloga o reviziji uredbe o ERA – 2013/0014(COD)
  • predloga o reviziji direktive o interoperabilnosti železniškega sistema v EU – 2013/0015(COD)
  • predloga o spremembi direktive o varnosti na železnici – 2013/0016(COD)

Stebra o upravljanju in odprtju trga zajemata spremembe dveh obstoječih zakonodajnih aktov in razveljavitev še enega zakonodajnega akta:

  • predlog o spremembi uredbe o odprtju trga za domače storitve železniškega potniškega prevoza – 2013/0028(COD)
  • predlog o spremembi direktive o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja – 2013/0029(COD)
  • predlog o razveljavitvi uredbe o pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij – 2013/0013(COD)

Vloga Sveta

Za pogajanja o šestih predlogih v okviru četrtega železniškega paketa in njihovo sprejetje se uporablja redni zakonodajni postopek. Svet in Evropski parlament sta torej sozakonodajalca.

Svet je 10. decembra 2015 že sprejel stališče v prvi obravnavi o treh predlogih v okviru tehničnega stebra. Evropski parlament jih mora zdaj uradno odobriti v drugi obravnavi.

Svet za promet, telekomunikacije in energijo se je na seji 8. oktobra 2015 dogovoril o splošnem pristopu glede predlogov o upravljanju in odprtju trga. Naslednji korak so tristranska pogajanja z Evropskim parlamentom.