Kaj je sveženj ukrepov za čist zrak?

S svežnjem ukrepov za čist zrak naj bi bistveno zmanjšali onesnaženost zraka v vsej EU. V predlagani strategiji so določeni cilji za zmanjšanje zdravstvenih in okoljskih posledic onesnaženosti zraka do leta 2030, vsebuje pa zakonodajne predloge za uvedbo strožjih standardov za emisije in onesnaževanje zraka.

Sveženj, ki ga je Komisija objavila 18. decembra 2013, sestoji iz sporočila o programu „Čist zrak za Evropo“ in treh zakonodajnih predlogov o emisijah in onesnaževanju zraka. 

Sveženj ukrepov za čist zrak v številkah

Z ukrepi iz svežnja za čist zrak bomo do leta 2030 v primerjavi s sedanjim stanjem:

  • preprečili 58 000 prezgodnjih smrti
  • rešili 123 000 km2 ekosistemov pred onesnaževanjem z dušikom
  • rešili 56 000 km2 zaščitenih območij Natura 2000
  • rešili 19 000 km2 gozdnih ekosistemov pred zakisljevanjem

Zakaj ga potrebujemo?

Slaba kakovost zraka negativno vpliva na kakovost našega življenja. Povzroča veliko zdravstvenih težav, na primer astmo ter bolezni srca in ožilja, s tem pa se povečuje tudi število delovnih dni, izgubljenih zaradi slabega zdravja, ter zvišujejo stroški zdravstvenih storitev, zlasti za otroke in starostnike.

Zdravstvene težave, povezane s slabo kakovostjo zraka, so še posebej velike na strnjenih urbanih območjih, kjer je kakovost zraka na splošno slabša. Slaba kakovost zraka je tudi poglavitni vzrok za prezgodnjo smrt v EU in dejansko povzroči več škode kot prometne nesreče. Slaba kakovost zraka pa ni škodljiva le za zdravje ljudi, temveč tudi za ekosisteme.

Z izvajanjem ukrepov za čist zrak bi se izboljšala kakovost zraka za vse državljane EU, vlade pa bi imelemanj stroškov z zdravstvenim varstvom. Koristi bi imela tudi industrija, saj bi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka spodbudili inovacije in okrepili konkurenčnost EU na področju zelene tehnologije.

Podrobneje

Sveženj ukrepov za čist zrak sestavlja več delov:

  • program „Čist zrak za Evropo“ – strategija Komisije, v kateri so opisani ukrepi, s katerimi naj bi zagotovili uresničitev obstoječih ciljev, in določeni novi cilji glede kakovosti zraka za obdobje do leta 2030
  • revidirana direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij s strogimi omejitvami emisij za šest glavnih onesnaževal
  • predlog direktive za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz srednje velikih kurilnih naprav
  • predlog za odobritev spremenjenih mednarodnih predpisov o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Göteborški protokol) na ravni EU

Postopek odločanja v Svetu

Svet običajno odloča skupaj z Evropskim parlamentom po rednem zakonodajnem postopku. V nekaterih posebnih primerih uporabi postopek odobritve ali postopek posvetovanja, v katerih je vloga Parlamenta omejena.

V Svetu

Komisija je 20. decembra 2013 Svetu predložila sporočilo o programu za čist zrak. Program in pripadajoče zakonodajne predloge je predstavila tudi na seji Sveta za okolje 3. marca 2014.

Za dva dela svežnja ukrepov za čist zrak – predlog o spremembi nacionalnih zgornjih meja emisij in predlog o srednje velikih kurilnih napravah – se uporablja redni zakonodajni postopek. O teh predlogih torej Svet soodloča z Evropskim parlamentom.

Svet je decembra 2015 sprejel direktivo o srednje velikih kurilnih napravah. Sprejet je bil splošni pristop k direktivi o nacionalnih zgornjih mejah, o katerem mora zdaj odločati Parlament.

Pri predlogu o Göteborškem protokolu je potreben sklep Sveta. Evropski parlament mora torej odobriti zakonodajni predlog, ki ga želi sprejeti Svet.