Kako EU ukrepa na področju podnebnih sprememb?

Podnebne spremembe so pomembno vprašanje svetovne razsežnosti. Če ne bomo sprejeli ukrepov za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov, bi se lahko svetovna temperatura povišala za več kot 2 °C glede na vrednostmi iz predindustrijskega obdobja, do konca tega stoletja pa celo za 5 °C. To bi lahko imelo za svetovno krajino in morsko gladino velike posledice. 

Cilji 20-20-20

V prvem svežnju podnebnih in energetskih ukrepov EU so določeni trije ključni cilji za leto 2020:

  • zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %
  • povečanje deleža energije iz obnovljivih virov za 20 %
  • izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 %

Ti cilji so znani kot „cilji 20-20-20“.

Ukrepi za obvladovanje podnebnih sprememb in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov so torej prednostna naloga EU. Voditelji EU se zlasti zavzemajo za preoblikovanje Evrope v energetsko visoko učinkovito nizkoogljično gospodarstvo. EU si je zastavila tudi cilj, da do leta 2050 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 80–95 % glede na vrednosti iz leta 1990.

Prvi sveženj podnebnih in energetskih ukrepov EU je bil sprejet leta 2008, v njem pa so določeni cilji za leto 2020. EU dobro napreduje pri uresničevanju teh ciljev, da pa bi vlagateljem zagotovila še večjo varnost, potrebuje celosten okvir za obdobje do leta 2030. EU je zato potrdila okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, v katerem je določenih več ključnih ciljev in ukrepov politike za obdobje 2020–2030.

EU in njenih 28 držav članic so podpisnice Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), Kjotskega protokola in novega pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. 

Vloga Sveta

Trenutno potekajo razprave o več vprašanjih na področju podnebnih sprememb, pri čemer ima Svet pomembno vlogo.

1. Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030

Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 določa okvir za podnebne in energetske politike EU v obdobju 2020–2030. Zajema vrsto ukrepov in ciljev, v sklad s katerimi naj bi ekonomski in energetski sistem EU postal konkurenčnejši, varnejši in bolj trajnosten. Cilj okvira je tudi spodbujati naložbe v zelene tehnologije, ki bi pripomogle k ustvarjanju delovnih mest in krepitvi evropske konkurenčnosti. 

2. EU ETS in njegova reforma

Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) je bil vzpostavljen za spodbuditev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način. Omejuje količino toplogrednih plinov, ki jih lahko izpustijo nekateri industrijski sektorji. Pravice do emisije so omejene na raven, ki jo določi EU, podjetja pa bodisi prejmejo ali kupijo individualne pravice. 

Z gospodarsko krizo se je povpraševanje po teh pravicah zmanjšalo, kar je prispevalo k velikemu tržnemu presežku. Da bi to uredili, sta Svet in Evropski parlament nedavno dosegla dogovor o predlogu za uvedbo rezerve za stabilnost trga za EU ETS. Cilj rezerve za stabilnost trga je izboljšati odpornost sistema na neravnotežja med ponudbo pravic do emisij in povpraševanjem po teh pravicah. Vzpostavljena bo leta 2018, operativna pa od 1. januarja 2019 dalje.

Komisija je predstavila tudi predlog o širšem pregledu EU ETS. Namen tega je zagotoviti, da bi ta sistem ostal najučinkovitejši in najbolj smotrn način za zmanjševanje emisij EU v naslednjem desetletju. Predlog je hkrati prvi konkretni zakonodajni korak v smeri izvajanja zaveze EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % znotraj Unije do leta 2030.

3. Mednarodni sporazumi o podnebnih spremembah

Podnebne spremembe so svetovni pojav, zato je pomembno sodelovanje in ukrepanje na mednarodni ravni. EU je zato pomagala pri dosegi napredka v okviru mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah. Imela je osrednjo vlogo pri pripravi Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) , Kjotskega protokola in nedavno sprejetega pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.