Pariški sporazum o podnebnih spremembah

Svet EU

Pariški sporazum je sporazum o podnebnih spremembah na svetovni ravni, dogovor o katerem je bil dosežen 12. decembra 2015 v Parizu. Vključuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja na „precej manj kot“ 2 °C. Zajema obdobje od leta 2020 naprej.

  • Glavni elementi novega pariškega sporazuma so:
  • dolgoročni cilj: vlade so se dogovorile, da bodo zvišanje povprečne svetovne temperature omejile na precej manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter si prizadevale, da ne bi preseglo 1,5 °C
  • prispevki: države so pred in med pariško konferenco predložile celovite nacionalne podnebne akcijske načrte za zmanjšanje emisij
  • ambicije: vlade so se dogovorile, da bodo vsakih pet let sporočile, kako bi lahko prispevale k zastavitvi ambicioznejših ciljev
  • preglednost: privolile so tudi v to, da bodo zaradi preglednosti in nadzora druga drugo in javnost obveščale, kako napredujejo pri izpolnjevanju ciljev
  • solidarnost: EU in druge razvite države bodo državam v razvoju še naprej nudile finančno pomoč za podnebne ukrepe, s katerimi bodo lahko zmanjšale emisije in postale bolj odporne na posledice podnebnih sprememb

Podnebne spremembe so pomembno vprašanje svetovne razsežnosti, ki zadeva vse nas. Ta časovnica prikazuje postopek sprejemanja novega globalnega pravno zavezujočega sporazuma o podnebju – Pariškega sporazuma – in ukrepanja na njegovi podlagi. Prikazuje tudi vlogo EU v tem procesu.

2017

22. junij

Sklepi Evropskega sveta o Pariškem sporazumu

„Sporazum ostaja temeljni kamen svetovnih prizadevanj za učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb in o njem se ni več mogoče pogajati,“ so izjavili voditelji EU.

Voditelji držav ali vlad so ponovno potrdili, da je EU zavezana hitremu in popolnemu izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, vključno s pripadajočimi cilji podnebnega financiranja, in vodilni vlogi v svetovnem prehodu na čisto energijo. Poudarili so, da je EU okrepila sodelovanje z mednarodnimi partnerji, s čimer dokazuje solidarnost s prihodnjimi generacijami in odgovornost za celoten planet.

19. junij

„Pariški sporazum ustreza svojemu namenu in ga ni mogoče na novo izpogajati“

Svet je sprejel sklepe o podnebnih spremembah po odločitvi administracije Združenih držav o odstopu od Pariškega sporazuma. V sklepih Svet obžaluje odločitev ameriške administracije o odstopu od Pariškega sporazuma in pozdravlja odločne zaveze drugih držav.

Še naprej si je treba prizadevati za uresničevanje zavez, dogovorjenih v okviru Pariškega sporazuma, in med drugim državam v razvoju pomagati pri doseganju njihovega cilja, tj. do leta 2020 zagotoviti 100 milijard USD na leto za podnebne ukrepe.

6. marec

Sklepi o diplomaciji EU za podnebne spremembe in energijo

Svet je v okviru izvajanja globalne strategije EU sprejel sklepe o diplomaciji EU za podnebne spremembe in energijo. V ospredju diplomacije EU za podnebne spremembe sta izvajanje Pariškega sporazuma in podnebna varnost, v ospredju diplomacije EU za energijo pa energetska varnost in diverzifikacija virov energije.

V sklepih so določeni številni ukrepi in splošne prednostne naloge za leto 2017.

2016

4. november

Pariški sporazum je začel veljati

Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra 2016, kar je 30 dni po tem, ko so bili 4. oktobra izpolnjeni pogoji, tj. ko ga je ratificiralo vsaj 55 držav, ki skupaj povzročijo najmanj 55 % svetovnih emisij toplogrednih plinov.

25. oktober

EU bo povečala svoj prispevek k mednarodnemu podnebnemu financiranju

EU bo povečala svoj prispevek k mednarodnemu podnebnemu financiranju, ki naj bi se približal 100 milijardam USD na leto, kar je cilj industrializiranih držav za leto 2020 in vse do leta 2025. Pogodbenice Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja bodo nato še pred letom 2025 določile nov skupni cilj.

Skupni prispevki EU in njenih držav članic so v letu 2015 znašali 17,6 milijarde EUR, kar je precej več kot v letu 2014. Prispevki so bili uspešno usmerjeni v pobude za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v državah v razvoju.

Prispevek velja za pomemben korak k izvajanju pariškega sporazuma.

11. oktober

Sklepi Sveta o podnebnem financiranju

Svet za ekonomske in finančne zadeve je sprejel sklepe Sveta o podnebnem financiranju. Svet je poudaril, da je javno financiranje še naprej pomembno pri boju proti podnebnim spremembam. Ministri so tudi potrdili, da se bodo zneski javnega podnebnega financiranja v prihodnjih letih povečali. Prispevki držav članic bodo objavljeni pred 22. zasedanjem konference pogodbenic (COP22).

7. oktober

Deponiranje instrumentov Pariškega sporazuma

EU praznuje deponiranje instrumentov Pariškega sporazuma na uradni slovesnosti na sedežu ZN v New Yorku.

5. oktober

EU uradno ratificirala Pariški sporazum

Predstavniki predsedstva Sveta in Evropske komisije so pri generalnem sekretarju ZN, ki je depozitar tega sporazuma, deponirali uradne dokumente o ratifikaciji.

4. oktober

Sklep o ratifikaciji Pariškega sporazuma s strani EU

Svet je sprejel sklep o ratifikaciji Pariškega sporazuma s strani EU. Sklep bo v naslednjih dneh deponiran pri generalnem sekretarju ZN. Ratifikacija s strani EU začne veljati ob deponiranju sklepa.

30. september

Svet za okolje se je dogovoril o ratifikaciji Pariškega sporazuma

Svet za okolje je sklenil, da je treba izvesti postopke za ratifikacijo sporazuma na ravni EU. Države članice, ki so že končale notranje postopke, ga bodo ratificirale skupaj z EU, preostale pa bodo ratifikacijo opravile čim prej.

Ko bo Evropski parlament dal zeleno luč, bo Svet uradno sprejel sklep o sklenitvi. Nato bo EU lahko ratificirala sporazum.

20. junij

Izjava o ratifikaciji Pariškega sporazuma

Svet za okolje je sprejel izjavo o ratifikaciji Pariškega sporazuma. Njen osrednji poudarek je na močnem in jasnem političnem sporočilu o zavezi EU, da bo ohranila zagon s Pariške podnebne konference ter si prizadevala za čimprejšnji začetek veljavnosti in učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma.

22. april

Podpis pariškega sporazuma

EU je podpisala Pariški sporazum.

Nizozemska ministrica za okolje in predsednica Sveta Sharon Dijksma in podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič sta na slovesnosti na visoki ravni v New Yorku (ZDA) podpisala sporazum v imenu EU.

Dokument bo zdaj eno leto na voljo za podpis.

17. in 18. marec

Evropski svet je poudaril, da bi morale biti Evropska unija in njene države članice pripravljene ratificirati Pariški sporazum čim prej in dovolj zgodaj, da bodo njegove pogodbenice že z začetkom njegove veljavnosti.

Poleg tega je izpostavil odločenost EU, da zmanjša domače emisije toplogrednih plinov in poveča delež obnovljivih virov energije ter izboljša energetsko učinkovitost v skladu z dogovorom Evropskega sveta iz oktobra 2014. Prilagoditev zakonodaje izvajanju tega okvira je prednostna naloga.

4. marec

Svet za okolje – nadaljnje ukrepanje po Pariškem sporazumu

Na seji Sveta za okolje so ministri razpravljali o nadaljnjem ukrepanju po Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah in o njegovem pomenu za podnebno politiko EU.

Pravočasna izvedba okvira podnebne in energetske politike EU do leta 2030 je po njihovem mnenju pomembno znamenje, da je EU zavezana ciljem Pariškega sporazuma. Ministri so tudi poudarili, da je treba sporazum čim hitreje ratificirati.

15. februar

Akcijski načrt za podnebno diplomacijo za leto 2016

Svet za zunanje zadeve je sprejel sklepe o evropski podnebni diplomaciji po COP21. Izpostavil je vlogo evropske podnebne diplomacije pri spodbujanju izvajanja globalnega Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki je bil dogovorjen decembra 2015.

Akcijski načrt za podnebno diplomacijo za leto 2016 je razdeljen na tri glavna področja:

  • zavzemanje za obravnavanje podnebnih sprememb kot strateška prednostna naloga v diplomatskih pogovorih, javni diplomaciji in zunanjepolitičnih instrumentih
  • izvajanje Pariškega sporazuma ter načrtovanih in nacionalno določenih prispevkov v okviru razvoja z nizkimi emisijami, ki je odporen na podnebne spremembe
  • obravnavanje povezave med podnebnimi spremembami, naravnimi viri, blaginjo, stabilnostjo in migracijami

2015

17. in 18. december

Sklepi Evropskega sveta o energetski uniji s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost

Voditelji EU so pozdravili zgodovinski podnebni dogovor, sklenjen na COP21 v Parizu, Komisijo in Svet pa so pozvali, naj do marca 2016 ocenita rezultate, zlasti glede na okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, ter pripravita nadaljnje ukrepe.

12. december

Sklenjen dogovor o Pariškem sporazumu

12. decembra je bil sklenjen nov svetovni sporazum o podnebnih spremembah. Sporazum pomeni uravnotežen izid ter vključuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja na „precej manj kot“ 2 °C in prizadevanje, da ne bi preseglo 1,5 °C.

Pariški sporazum bo od 22. aprila 2016 eno leto na voljo za podpis v New Yorku.

Zajema obdobje od leta 2020 naprej, veljati pa bo začel, ko ga bo ratificiralo 55 držav, odgovornih za vsaj 55 % svetovnih emisij.

30. november–11. december

Pariška konferenca o podnebnih spremembah (COP 21)

Konferenca o podnebnih spremembah v Parizu je potekala od 30. novembra do 12. decembra 2015. To je bilo 21. zasedanje Konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in 11. zasedanje Konference pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11). Pogajanjem za novi svetovni in pravno zavezujoči sporazum o podnebnih spremembah so se pridružile delegacije iz približno 150 držav.

10. november

Svet za ekonomske in finančne zadeve je na seji 10. novembra 2015 sprejel sklepe o podnebnem financiranju. V sklepih je potrjeno, da je podnebno financiranje način za uresničitev ciljev omejitve globalnega segrevanja na manj kot 2 °C, preoblikovanja gospodarstev tako, da bi postala odporna na podnebne spremembe, imela nizke emisije toplogrednih plinov in bila trajnostno naravnana. Poudarjeno je tudi, da so se razvite države zavezale, da naj bi prispevek EU za podnebno financiranje do leta 2020 znašal do 100 milijard USD na leto, krit pa bi bil iz najrazličnejših virov. Ministri so se strinjali, da bodo za pomoč državam v razvoju pri ustreznem soočanju s podnebnimi spremembami potrebna znatna sredstva.

18. september

Stališče EU za konferenco ZN o podnebnih spremembah v Parizu

Svet za okolje je sprejel sklepe, v katerih je določil stališče EU za konferenco ZN o podnebnih spremembah v Parizu. Ministri so se strinjali, da si bo EU prizadevala doseči ambiciozen, pravno zavezujoč in dinamičen sporazum, da se svetovno segrevanje ne bi zvišalo za več kot 2 °C.

Svet je poudaril, da morajo za dosego tega cilja svetovne emisije toplogrednih plinov doseči najvišjo stopnjo najpozneje leta 2020, da se morajo do leta 2050 zmanjšati vsaj za 50 % v primerjavi z letom 1990, do leta 2100 pa morajo biti blizu ničelne stopnje ali pod njo.

6. marec

Načrtovani, nacionalno določeni prispevek EU

Pred konferenco o podnebnih spremembah v Parizu je EU sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) poslala svoj načrtovani, nacionalno določeni prispevek (INDC). EU se z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom zavezuje k pogajanjem za nov, pravno zavezujoč sporazum o podnebnih spremembah, katerega cilj je omejitev globalnega segrevanja pod 2 °C. Poleg tega potrjuje zavezujoč cilj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990, kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta iz oktobra 2014.

2014

23. oktober

Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030

Voditelji EU so se dogovorili o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030. Evropski svet je odobril štiri cilje:

  • zavezujoč cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za 40 % v primerjavi z letom 1990
  • delež energije iz obnovljivih virov, ki se bo porabil leta 2030, naj bi znašal vsaj 27 %
  • izboljšanje energetske učinkovitosti za 27 % v primerjavi z napovedmi
  • dokončanje notranjega energetskega trga z uresničitvijo minimalnega 10-odstotnega cilja na področju elektroenergetskih povezav do leta 2020, vsaj za energetske otoke, tj. zlasti za Baltske države in Iberski polotok