Sodelovanje EU na varnostnem in obrambnem področju

Svet EU

Krepitev sodelovanja EU na varnostnem in obrambnem področju

Voditelji EU so se septembra 2016 na vrhu v Bratislavi odločili dati nov zagon evropski zunanji varnosti in obrambi z okrepitvijo sodelovanja EU na tem področju.

Da bi uresničili to zavezo, so voditelji EU decembra 2016 sprejeli sklepe, v katerih so:

  • potrdili izvedbeni načrt za varnost in obrambo
  • pozdravili predlog Evropske komisije o evropskem obrambnem akcijskem načrtu
  • pozvali k hitremu ukrepanju za okrepitev sodelovanja med EU in Natom

Časovnica – sodelovanje EU na varnostnem in obrambnem področju

22. 6. 2017

Evropski svet poziva k začetku stalnega strukturnega sodelovanja

19. 6. 2017

Svet pozdravlja napredek pri sodelovanju med EU in Natom

8. 6. 2017

Svet vzpostavil vojaško zmogljivost za načrtovanje in izvajanje

18. 5. 2017

Globalna strategija EU: sklepi Sveta o varnosti in obrambi

18. 5. 2017

Svet razpravljal o sodelovanju med EU in Natom z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom

Konkretni ukrepi za spodbujanje sodelovanja na varnostnem in obrambnem področju

Evropski svet je decembra 2016 potrdil izvedbeni načrt za varnost in obrambo. V njem je določen nadaljnji razvoj varnostne in obrambne politike EU.

Na podlagi globalne strategije EU je usmerjen v tri strateške prednostne naloge:

  • odzivanje na zunanje konflikte in krize
  • krepitev zmogljivosti partnerjev
  • zaščito EU in njenih državljanov

Med konkretnimi ukrepi za doseganje teh ciljev so:

  • uvedba usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (CARD) za pospeševanje obrambnega sodelovanja med državami članicami
  • vzpostavitev stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) za okrepitev obrambnega sodelovanja med tistimi državami članicami, ki ga želijo poglobiti
  • vzpostavitev vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (MPCC) za izboljšanje struktur za krizno upravljanje
  • okrepitev instrumentov hitrega odzivanja EU, vključno z bojnimi skupinami EU in civilnimi zmogljivostmi

1. Usklajeni letni pregled na področju obrambe

Usklajeni letni pregled na področju obrambe (CARD) bi zagotovil boljši pregled na ravni EU nad izdatki za obrambo, naložbami držav in raziskovalnimi dejavnostmi.

Pregled bi povečal preglednost in politično prepoznavnost evropskih obrambnih zmogljivosti. Koristen bi bil za:

  • boljše odkrivanje pomanjkljivosti
  • poglobljeno obrambno sodelovanje
  • boljši in skladnejši pristop k načrtovanju izdatkov za obrambo

2. Na poti k stalnemu strukturnemu sodelovanju

Lizbonska pogodba določa, da lahko skupina držav članic okrepi medsebojno sodelovanje na obrambnem področju z vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO).

Voditelji EU so se 22. junija 2017 dogovorili o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja za okrepitev evropske varnosti in obrambe.

Države članice se bodo dogovorile o skupnem seznamu meril in zavez ter o konkretnih projektih za zmogljivosti, da bi se to sodelovanje lahko začelo.

3. Izboljšanje struktur za krizno upravljanje

Svet je 8. junija 2017 sklenil vzpostaviti vojaško zmogljivost za načrtovanje in izvajanje (MPCC) v okviru Vojaškega štaba EU.

Z MPCC je izboljšana zmogljivost EU za hitrejši, učinkovitejši in skladnejši odziv.

Na strateški ravni je odgovorna za operativno načrtovanje in izvajanje vojaških misij brez izvršilnih pooblastil v okviru SVOP.

4. Okrepitev instrumentov hitrega odzivanja EU

Bojne skupine EU spadajo med orodja, ki jih EU lahko uporabi pri hitrem odzivu na krize in konflikte. Gre za vojaške sile, ki jih je mogoče hitro napotiti na teren.

Bojne skupine so bile ustanovljene leta 2005, a še nikoli niso bile uporabljene zaradi političnih, tehničnih in finančnih ovir.

Da bi okrepili zmogljivosti EU za hitro odzivanje, so se voditelji EU 22. junija 2017 dogovorili, da si bodo porazdelili stroške napotitve bojnih skupin. Financiranje bojnih skupin se bo stalno upravljalo na ravni EU v okviru mehanizma Athena.

EU si prizadeva tudi za razvoj civilnih zmogljivosti in izboljšanje odzivnosti civilnega kriznega upravljanja, tudi z morebitno vzpostavitvijo ključne zmogljivosti odzivanja.

Sodelovanje med EU in Natom

Infografika – Skupna izjava EU in Nata: izvajanje

Infografika – skupna izjava EU in Nata

EU in Nato sta 8. julija 2016 podpisala skupno izjavo, da bi dodatno okrepila sodelovanje na sedmih strateških področjih, in sicer pri:

  • hibridnih grožnjah
  • operativnem sodelovanju, tudi pri pomorskih zadevah
  • kibernetski varnosti
  • obrambnih zmogljivostih
  • industriji in raziskavah
  • usklajenih vajah
  • krepitvi zmogljivosti

Svet je nato 6. decembra 2016 potrdil skupni sklop 42 predlogov, ki ga je zatem potrdil tudi Nato.

Zunanji ministri so junija 2017 pozdravili napredek pri izvajanju skupnega sklopa predlogov in pozvali k nadaljnjim ukrepom v tej smeri.

Evropski obrambni akcijski načrt

Države članice EU so leta 2015 za obrambo porabile 203 milijarde EUR, kar jih uvršča za ZDA na drugo mesto največjih porabnikov za vojaške izdatke.

Vendar pa so sredstva iz obrambnega proračuna pogosto neučinkovito izkoriščena zaradi:

  • razdrobljenosti evropskega obrambnega trga
  • dragega podvajanja vojaških zmogljivosti
  • nezadostnega sodelovanja industrije in premajhne interoperabilnosti

Evropska komisija je za rešitev teh vprašanj 30. novembra 2016 predložila evropski obrambni akcijski načrt. Z njim naj bi:

  • povečali stroškovno učinkovitost izdatkov za obrambo
  • okrepili obrambno sodelovanje
  • utrdili industrijsko bazo

V načrtu so določeni trije ključni ukrepi:

  • ustanovitev evropskega obrambnega sklada
  • spodbujanje naložb v obrambno industrijo
  • krepitev enotnega trga za obrambo

Evropski svet je 22. junija 2017 pozdravil sporočilo Komisije o evropskem obrambnem skladu. Pozval je tudi k hitremu dogovoru o predlogu za evropski program za razvoj obrambne industrije.