Sodelovanje EU na področju varnosti in obrambe

Svet EU

27 voditeljev EU se je septembra 2016 na vrhu v Bratislavi odločilo evropski zunanji varnosti in obrambi dati nov zagon: v težavnem geopolitičnem okolju bodo izboljšali sodelovanje EU na področju zunanje varnosti in obrambe.

Določili so, da naj bi bila na decembrskem zasedanju Evropskega sveta sprejeta odločitev o konkretnem izvedbenem načrtu za varnost in obrambo ter o tem, kako bolje izkoristiti možnosti iz Pogodb, zlasti glede zmogljivosti, hkrati pa so se odločili, da bodo nemudoma začeli uresničevati skupno izjavo z Natom.

V okviru izpolnjevanja te zaveze je Evropski svet na decembrskem zasedanju razpravljal o svežnju za varnost in obrambo, ki je sestavljen iz treh delov, in sicer iz:

  • izvedbenega načrta za globalno strategijo EUza varnost in obrambo ter sklepov Sveta o izvajanju globalne strategije EU za varnost in obrambo
  • predlogov za poglobitev sodelovanja med EU in Natom v okviru izvajanja skupne izjave predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja in generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga na sedmih področjih
  • evropskega obrambnega akcijskega načrta za povečanje raziskav, zmogljivosti in konkurenčnosti z bolje delujočim notranjim trgom, ki ga je predlagala Evropska komisija

2017

19. junij

Svet pozdravlja napredek pri sodelovanju med EU in Natom

Zunanji ministri so o sodelovanju med EU in Natom govorili z namestnico generalnega sekretarja Nata Rose Gottemoeller. Podlaga za razpravo je bilo skupno poročilo o napredku, ki sta ga pripravila visoka predstavnica EU in generalni sekretar Nata. Svet je sprejel sklepe o poročilu, v katerih je pozdravil napredek pri izvajanju skupnega sklopa predlogov in se zavzel za nadaljevanje zastavljene poti.

8. junij

Svet vzpostavil vojaško zmogljivost za načrtovanje in izvajanje

Svet je sprejel sklep, s katerim je vzpostavil vojaško zmogljivost za načrtovanje in izvajanje v okviru Vojaškega štaba EU.

Ta zmogljivost bo izboljšala strukture EU za krizno upravljanje. Prevzela bo naloge poveljevanja pri vojaških misijah EU brez izvršilnih pooblastil (trenutno pri misijah EU za usposabljanje v Somaliji, Srednjeafriški republiki in Maliju).

Tako se bo osebje misij na terenu lahko osredotočilo na specifične dejavnosti svoje misije, pri tem pa bo deležno boljše podpore iz Bruslja.

18. maj

Globalna strategija EU: sklepi Sveta o varnosti in obrambi

Svet je sprejel sklepe o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU. V njih se seznanja z napredkom pri krepitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe ter zagotavlja smernice za nadaljnje delo.

Obravnavana področja vključujejo:

  • izboljšanje struktur za krizno upravljanje v okviru SVOP, zlasti vzpostavitev vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje
  • okrepitev sodelovanja s partnerskimi državami na področju SVOP
  • krepitev zmogljivosti za zagotovitev varnosti in razvoja
  • razvoj civilnih zmogljivosti in izboljšanje odzivnosti civilnega kriznega upravljanja
  • okrepitev hitrega vojaškega odzivanja
  • poglobitev evropskega obrambnega sodelovanja

18. maj

Svet razpravljal o sodelovanju med EU in Natom z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom

Ministri za obrambo so se seznanili s sodelovanjem, zlasti s skupnim sklopom 42 predlogov na 7 področjih, opredeljenih v skupni izjavi predsednika Evropskega sveta, predsednika Evropske komisije in generalnega sekretarja Nata.

Izrazili so zadovoljstvo nad napredkom na številnih področjih, zlasti pri preprečevanju hibridnih groženj ter na področjih izmenjave informacij, strateških komunikacij, in pomorskega sodelovanja.

2016

15. december

Evropski svet poudaril potrebo po okrepitvi evropske varnosti in obrambe

Evropski svet je znova potrdil zavezanost izvajanju strategije notranje varnosti za Evropsko unijo 2015–2020. Obravnaval je okrepitev sodelovanja EU na področju zunanje varnosti in obrambe, poseben poudarek pa namenil trem prednostnim nalogam:

  • globalni strategiji EU na področju varnosti in obrambe
  • evropskemu obrambnemu akcijskemu načrtu
  • izvajanju skupnega niza predlogov, pripravljenih na podlagi skupne izjave EU in Nata, ki je bila podpisana julija 2016 v Varšavi

6. december

Skupni niz predlogov za izvajanje skupne izjave EU in Nata

Svet sprejel sklepe o izvajanju skupne izjave EU in Nata, v katerih izraža podporo 40 predlogom na sedmih področjih. Te predloge je še istega dne podprl tudi Severnoatlantski svet.

30. november

Evropska komisija predstavila evropski akcijski načrt za obrambo

Cilji evropskega obrambnega sklada in drugih ukrepov so podpirati države članice pri učinkovitejšem koriščenju skupnih zmogljivosti za obrambo, krepiti varnost evropskih državljanov ter spodbujati konkurenčno in inovativno industrijsko bazo.

14. november

Izvedbeni načrt za varnost in obrambo

Zunanji in obrambni ministri EU so razpravljali o izvedbenem načrtu za varnost in obrambo v okviru globalne strategije EU. Opredelili so raven ambicije in določili nadaljnje korake za prihodnji razvoj varnostne in obrambne politike EU.

8. julij

Podpis skupne izjave EU in Nata

Predsednik Evropskega sveta, predsednik Evropske komisije in generalni sekretar Nata so na vrhu Nata v Varšavi podpisali skupno izjavo o sodelovanju EU in Nata.

Namen izjave je dodatno okrepiti sodelovanje med EU in Natom v času velikih varnostnih izzivov iz vzhoda in juga, kakršnih doslej še ni bilo.

28. junij

Predstavitev globalne strategije Evropske unije

Visoka predstavnica Federica Mogherini je voditeljem EU, ki so se srečali na vrhu EU v Bruslju, predstavila globalno strategijo EU za zunanjo in varnostno politiko.

Evropski svet je visoki predstavnici junija 2015 dodelil mandat za pripravo nove strategije. Strategija z naslovom „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa“ odraža skupno mnenje, ki se je izoblikovalo med postopkom, hkrati pa nudi strateško vizijo vloge EU v svetu. V teh težkih časih tako za Evropo kot za svet je v strategiji izpostavljen skupni temelj in predstavljeni nadaljnji koraki.

2013

20. december

Opredeljeni prednostni ukrepi za obrambo

Evropski svet je prvič po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe razpravljal o obrambi in opredelil prednostne ukrepe za tesnejše sodelovanje, in sicer:

  • izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva učinka skupne varnostne in obrambne politike
  • krepitev razvoja zmogljivosti
  • krepitev evropske obrambne industrije

2009

1. december

Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, SVOP nadomesti EVOP

Veljati je začela Lizbonska pogodba, ki je bila podpisana leta 2007, EVOP pa je preimenovana v skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), ki določa oblikovanje Evropske službe za zunanje delovanje. Delegacije Komisije v državah izven EU, postanejo delegacije EU.

2004

12. julij

Ustanovitev Evropske obrambne agencije

Evropska obrambna agencija je bila ustanovljena, da bi nudila podporo državam članicam in Evropskemu svetu pri izboljšanju evropskih obrambnih zmogljivosti na področju kriznega upravljanja ter vzdrževanju EVOP.

2003

12. in 13. december

Sprejeta evropska varnostna strategija

Na vrhu v Bruslju so sprejeli evropsko varnostno strategijo. Namen tega dokumenta,v katerem so opredeljeni grožnje za EU, njeni strateški cilji in politične posledice za Evropo, je zagotoviti varno Evropo v boljšem svetu.

2002

16. december

Podpis dogovora Berlin Plus

Podpisan je bil dogovor „Berlin Plus“, ki pri izvajanju misij EVOP omogoča uporabo Natovih struktur, mehanizmov in sredstev.

1999

3. in 4. junij

Začetek evropske varnostne in obrambne politike (EVOP)

Na zasedanju Evropskega sveta v Kölnu se je 15 držav članic EU odločilo, da okrepijo skupno zunanjo in varnostno politiko.

1991

9. in 10. december

Ustvarjeni temelji za skupno zunanjo in varnostno politiko

Evropski svet je v Maastrichtu z oblikovanjem skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter začetkom skupne obrambne politike, ki predstavlja drugi steber Maastrichtske pogodbe, ustvaril temelje za politično unijo.

Besedilo je bilo podpisano februarja 1992, veljati pa je začelo novembra 1993.