Enotni digitalni trg za Evropo

Kaj je strategija enotnega digitalnega trga?

Ta strategija je načrt EU za vzpostavitev prostega in varnega enotnega digitalnega trga, na katerem lahko državljani nakupujejo na spletu prek meja, podjetja pa prodajajo po vsej EU, ne glede na to, kje v EU se nahajajo. Namen je razširiti digitalno gospodarstvo EU, da bi potrošnikom ponudili boljše storitve po ugodnejših cenah in pomagali podjetjem pri rasti.

Strategija, ki jo je Komisija objavila 6. maja 2015, ima tri cilje:

  • olajšanje dostopa do spletnih proizvodov in storitev po Evropi za potrošnike in podjetja
  • izboljšanje pogojev za digitalna omrežja in storitve za njihovo rast in razvoj
  • spodbujanje rasti evropskega digitalnega gospodarstva

Zakaj je strategija potrebna?

Evropski državljani se soočajo z ovirami pri uporabi spletnih storitev in orodij. Spletni trgi so v glavnem vezani na posamezne države: le 15 % državljanov EU kupuje na spletu v drugi državi članici in le 7 % malih in srednjih podjetij prodaja v drugi državi EU.

Zaradi trdovratnih regulativnih ovir in razdrobljenosti trga so državljani prikrajšani za blago in storitve, rast podjetij pa se manjša.

Po mnenju Komisije bi polno delujoč enotni digitalni trg gospodarstvu EU lahko prinesel do 415 milijard EUR na leto. Za sprostitev tega potenciala EU načrtuje korenite reforme, ki segajo od novega okvira za avtorske pravice do dostave paketnih pošiljk in telekomunikacij.

Podrobneje

Enotni digitalni trg za Evropo – COM(2015) 192

Strategija Komisije za enotni digitalni trg vključuje številne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, ki naj bi jih predstavili v letih 2015 in 2016. Razdeljeni so na tri „stebre“:

  • izboljšanje dostopa do spletnih proizvodov in storitev
  • izboljšanje pogojev za digitalna omrežja in storitve za njihovo rast in razvoj
  • spodbujanje rasti evropskega digitalnega gospodarstva

1. Izboljšan dostop do spletnih proizvodov in storitev

Reformirana pravila za čezmejno spletno prodajo

To vključuje predlog Komisije za uskladitev pravil EU za nakup digitalnih vsebin, kot so aplikacije ali e-knjige, pravic EU za čezmejno spletno prodajo fizičnega blaga in večjih pravic potrošnikov.

Izboljšanje čezmejne dostave paketnih pošiljk

To bo vključevalo ukrepe za povečanje preglednosti cen in izboljšanje regulativnega nadzora na trgu čezmejne dostave paketnih pošiljk.

Odprava „geografskega blokiranja“

Komisija je predlagala osnutek uredbe za odpravo „geografskega blokiranja“ – onemogočanja dostopa do spletnih strani iz druge države članice EU ali zaračunavanja različnih cen glede na to, kje se potrošnik nahaja.

Reforma evropskega avtorskega prava

Komisija bo predlagala ukrepe za zagotovitev, da se vsebinske storitve, kot so videostoritve, lahko uporabljajo čezmejno. To pomeni, da lahko državljani, ki so kupili film ali glasbo v svoji državi, to uporabljajo na potovanju po Evropi. Komisija bo prav tako okrepila prizadevanja za preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine.

Zmanjšanje birokracije, povezane z DDV

To vključuje ukrepe, ki prodajalcem fizičnega blaga omogočajo, da izkoristijo enotno elektronsko registracijo in plačilo ter uvedbo skupnega praga DDV za pomoč zagonskim podjetjem pri vključevanju na splet.

2. Izboljšanje pogojev za digitalna omrežja in storitve za njihovo rast in razvoj

Reforma telekomunikacijskih pravil EU

To vključuje ukrepe, ki jih bo predlagala Komisija:

  • za lažje usklajevanje in upravljanje spektra
  • za spodbujanje naložb v hitri širokopasovni dostop
  • za izboljšanje regulativnega institucionalnega okvira

Pregled pravil za avdiovizualne medije

Ta bo vključeval pregled direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ukrepe za promocijo evropskih del ter pravila za zaščito mladoletnikov in oglaševanje.

Ocena vloge spletnih platform

Ta bo vključevala oceno Komisije o nepreglednosti zadetkov iskanja, uporabi zbranih informacij spletnih platform, odnosih med platformami in dobavitelji ter omejevanju možnosti prehajanja med platformami.

Narejena bo tudi analiza možnosti, kako obravnavati nezakonite vsebine na internetu.

Krepitev zaupanja v obdelavo osebnih podatkov v okviru digitalnih storitev

To vključuje možnost pregleda direktive o e-zasebnosti, ki se trenutno uporablja le za tradicionalna telekomunikacijska podjetja in ne zajema drugih ponudnikov digitalnih storitev. Pregled Komisije bo opravljen po začetku veljavnosti novih pravil EU o varstvu podatkov.

To bo vključevalo tudi vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva na področju kibernetske varnosti.

3. Spodbujanje rasti evropskega digitalnega gospodarstva

Oblikovanje podatkovno vodenega gospodarstva

Komisija bo predstavila:

  • evropsko pobudo za „prosti pretok podatkov“ za odpravo ovir, ki niso povezane z varstvom osebnih podatkov in ovirajo prosti pretok podatkov po EU
  • evropsko pobudo za računalništvo v oblaku, vključno s certifikacijo storitev v oblaku

Opredelitev prednostnih nalog za standardizacijo in interoperabilnost

Ta bo usmerjena na področja, ki so ključnega pomena za enotni digitalni trg, kot so e-zdravje, načrtovanje potovanj, e-tovorni promet ali pametno merjenje porabe energije.

Vzpostavitev vključujočega enotnega digitalnega trga

To bo vključevalo ukrepe za spodbujanje digitalne usposobljenosti državljanov, ki jih bo Komisija vključila v prihodnje pobude za izobraževanje in usposabljanje.

Del tega bo tudi nov akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020. V okviru tega bo Komisija:

  • začela izvajati pilotni projekt za testiranje načela predložitve podatkov „samo enkrat“, ki zagotavlja, da javne uprave določene podatke izmenjujejo interno, tako da jim ni treba ponovno zaprositi zanje, ko jih potrebujejo
  • skušala medsebojno povezati poslovne registre po vsej EU
  • skušala vzpostaviti „enotni digitalni portal“ s povezovanjem različnih evropskih portalov in storitev

V Evropskem svetu

Voditelji EU so na zasedanju oktobra 2013 pozvali k enotnemu digitalnemu trgu, ki bi bil prijazen do potrošnikov in podjetij. Navedli so, da je tak trg življenjskega pomena za rast in evropsko konkurenčnost v globaliziranem svetu.

Evropski svet je na zasedanju junija 2014 ponovno poudaril, da je dokončanje enotnega digitalnega trga leta 2015 ena od prednostnih nalog EU.

Evropski svet je na zasedanju 18. decembra 2014 pozval Komisijo, naj pred zasedanjem Evropskega sveta junija 2015 predstavi sporočilo o enotnem digitalnem trgu z visoko zastavljenimi cilji.

Na zasedanju Evropskega sveta 25. in 26. junija 2015 so voditelji EU podprli strategijo in poudarili, da jo je treba uporabiti za spodbujanje vključujoče rasti v vseh regijah EU. Pozvali so k ukrepanju za odpravo razdrobljenosti trga, vzpostavitvi potrebne digitalne infrastrukture in spodbujanju digitalizacije evropske industrije. Pozvali so tudi k čim prejšnjemu sprejetju novih pravil glede telekomunikacijskih storitev, kibernetske varnosti in varstva podatkov.

V Svetu

Ministri za kulturo so na zasedanju 18. in 19. maja 2015 opravili prvo izmenjavo mnenj o avdiovizualnih vidikih strategije. Podprli so čezmejno prenosljivost vsebin, boj proti nezakonitim vsebinam in ugotovitev, da je treba vzpostaviti ustrezno ravnotežje na področju avtorskih pravic. Navedli so tudi, da je načelo teritorialnosti pomembno za ustvarjanje vsebin, kar pomeni, da bi bilo treba zmanjšati geografsko blokiranje, ki pa je včasih lahko upravičeno.

Ministri so se strinjali, da bi bilo treba sedanjo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah prilagoditi tehnološkim spremembam. Ta pregled bi moral:

  • zagotoviti medijsko svobodo in spodbujanje kulturne raznolikosti
  • ohraniti načelo države izvora (vsak ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev pod jurisdikcijo ene same države članice)
  • poenostaviti postopek, ki ga uporablja država članica, kadar je tarča nesprejemljive vsebine iz druge države članice

Ministri za konkurenčnost so na zasedanju Sveta 28. in 29. maja 2015 opravili prvo izmenjavo mnenj o strategiji. Strinjali so se, da strategija zajema najpomembnejša vprašanja za oblikovanje enotnega digitalnega trga. Poudarili so pomen oblikovanja predpisov o avtorskih pravicah, ki ustrezajo svojemu namenu, posodobitve pravil e-trgovanja, povečanja zaupanja, ozaveščenosti in varstva potrošnikov ter navedli, da je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje digitalnih veščin in znanj ter poostritev pravil o varstvu podatkov.

Določili so tudi več prednostnih ukrepov:

  • vzpostavitev ugodnih pogojev za mala in srednja podjetja, zlasti zagonska podjetja
  • spodbujanje digitalizacije evropske industrije
  • uporaba in razširitev e-upravljanja v javnih upravah
  • povečanje naložb v digitalno infrastrukturo in omrežja
  • ocena učinka fiskalnih pravil na digitalna orodja
  • preučitev načel „privzete digitalnosti“ za vse nove zakonodajne akte EU

Ministri so podprli tudi oblikovanje Evropske agende za odprto znanost, ki bi omogočila prost dostop do javno financiranih raziskovalnih publikacij in z njimi povezanih podatkov. Menili so, da bi morale imeti raziskave pomembnejšo vlogo pri strategiji digitalnega trga in prispevati k digitalnim inovacijam.

Ministri, zadolženi za področje telekomunikacij, so na zasedanju Sveta PTE 11. in 12. junija 2015 razpravljali tudi o strategiji enotnega digitalnega trga. Pozdravili so njene cilje in poudarili pomen digitalnega gospodarstva pri spodbujanju zaposlovanja in rasti ter krepitvi konkurenčnosti EU.

Ministri so izpostavili naslednja vprašanja:

  • vloga digitalizacije pri spodbujanju podjetništva in rasti MSP
  • nujnost povečanja kibernetske varnosti in krepitev zaupanja v e-storitve
  • nujnost izboljšanja infrastrukture in širokopasovnega dostopa za vse državljane
  • nujnost vzpostavitve preglednejšega cenika dostave paketnih pošiljk po vsej EU

Ministri so prav tako poudarili, da bi bilo za zagotovitev učinkovitega izvajanja strategije potrebno uspešno usklajevanje na nacionalni ravni.

Ministri za pravosodje so se 15. junija 2015 dogovorili o splošnem pristopu glede uredbe o varstvu podatkov. To je Evropskemu parlamentu in Svetu omogočilo začetek pogajanj. Uredba bo izboljšala varstvo osebnih podatkov, hkrati pa povečala priložnosti za podjetja na enotnem digitalnem trgu.

Svet za konkurenčnost je maja 2016 dosegel soglasje o glavnih načelih za zagotavljanje prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu. Na podlagi tega mandata je začel pogajanja z Evropskim parlamentom.

Sprejel je tudi sklepe o tehnologijah enotnega digitalnega trga in modernizaciji javnih storitev.

Svet za konkurenčnost je 28. novembra 2016 sprejel dogovor glede osnutka uredbe o prepovedi neupravičenega geografskega blokiranja med državami članicami. Glavni cilj predloga je preprečiti diskriminacijo potrošnikov in podjetij pri dostopu do cen, razprodaj ali plačilnih pogojev, kadar kupujejo proizvode in storitve v drugi državi EU.

Ko bo Evropski parlament sprejel dogovor o svojem stališču, se bodo začela pogajanja med Svetom, Parlamentom in Komisijo.

Malteško predsedstvo je 7. februarja 2017 s predstavniki Evropskega parlamenta doseglo začasni dogovor o odstranitvi ovir za čezmejno prenosljivost storitev spletnih vsebin na notranjem trgu. Veleposlaniki EU so dogovor odobrili 15. februarja. Ko bosta uredbo uradno potrdila Svet in Parlament, se bodo nova pravila začela uporabljati v prvi polovici leta 2018 (devet mesecev po njeni objavi v Uradnem listu EU). Potrošnikom, ki so se na storitve spletnih vsebin naročili ali so jih kupili v domači državi, bo omogočila dostop do njih tudi med začasnim bivanjem v drugi državi EU.

Svet je 20. februarja 2017 sprejel dogovor o splošnem pristopu za okrepitev sodelovanja med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov. Namen predloga je posodobiti sodelovanje, da bi tako dodatno zmanjšali škodo, povzročeno potrošnikom zaradi čezmejnih kršitev prava EU na področju varstva potrošnikov.

Svet lahko na podlagi splošnega pristopa začne pogovore z Evropskim parlamentom v okviru rednega zakonodajnega postopka EU.