Pojdi na vsebino
Prijava na e-pošto

Vzhodno partnerstvo

Pregled

Cilj vzhodnega partnerstva je intenzivnejše politično združevanje in gospodarsko povezovanje z Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino.

Odnosi EU z Gruzijo

EU priznava vodilno vlogo Gruzije v okviru vzhodnega partnerstva

Odnosi EU z Belorusijo

EU s skrbno premišljenimi vzajemnimi potezami poglablja kritično naravnano sodelovanje z Belorusijo

Odnosi EU z Republiko Moldavijo

V letu 2014 je bil dosežen pomemben napredek v odnosih med EU in Moldavijo v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima in pridružitvenim sporazumom

Odnosi EU z Armenijo

EU in Armenija sta že precej poglobili sodelovanje v okviru partnerstva

Odnosi EU z Azerbajdžanom

EU razpravlja o tesnejših odnosih z Azerbajdžanom

Odnosi EU z Ukrajino

Ukrajina je dosegla napredek v procesu evropskega povezovanja, EU pa je okrepila program za podporo tej državi.

Kaj je vzhodno partnerstvo?

Cilj vzhodnega partnerstva je intenzivnejše politično združevanje in gospodarsko povezovanje s šestimi partnerskimi državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza:

  • Armenijo
  • Azerbajdžanom
  • Belorusijo
  • Gruzijo
  • Republiko Moldavijo
  • Ukrajino

Rusija in Turčija nista vključeni v okvir vzhodnega partnerstva, saj sta obe državi pridobili drugačen status v odnosih z EU:

  • Turčija − status države pristopnice
  • Rusija – strateško partnerstvo

Vzhodno partnerstvo je posebna, vzhodna razsežnost evropske sosedske politike. EU v okviru evropske sosedske politike sodeluje z južnimi in vzhodnimi sosedami zaradi čim tesnejšega političnega združevanja in čim intenzivnejšega gospodarskega povezovanja.

Zakaj vzhodno partnerstvo?

Varnost, stabilnost in blaginja ter demokracija in pravna država v vzhodni Evropi in na južnem Kavkazu so prednostna naloga EU.

Evropski svet je junija 2008 pozval Komisijo, naj pripravi predlog za vzhodno partnerstvo za podporo regionalnemu sodelovanju in izboljšanje odnosov EU z vzhodnimi sosedami.

Po začetku konflikta v Gruziji in njegovih vplivih na regionalno stabilnost je Evropski svet na izrednem zasedanju 1. septembra 2008 pozval k pospešitvi teh priprav.

Vzpostavitev enotnega in usklajenega političnega okvira za države, ki so postale nove sosede na vzhodu EU, je postala nujna.

Vzhodno partnerstvo je bilo vzpostavljeno leta 2009 kot skupna pobuda med:

  • EU
  • državami članicami EU
  • šestimi partnerskimi državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza: Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino.

Razlikovanje in vključevanje

EU je zavezana intenzivnemu, raznolikemu in vzajemno koristnemu sodelovanju z vsemi šestimi partnericami vzhodnega partnerstva, ne glede na stopnjo njihove ambicioznosti v odnosih z EU.

Če bodo partnerice izvajale politične in gospodarske reforme, vzhodno partnerstvo omogoča:

  • nove pogodbene odnose
  • poglobljene in celovite sporazume o prosti trgovini
  • prizadevanja za liberalizacijo vizumskega režima in večstranski okvir, ki omogoča razpravo o teh vprašanjih

Vzhodno partnerstvo:

  • zagotavlja trden okvir za večstransko sodelovanje
  • poenostavlja poglabljanje dvostranskega sodelovanja z EU

Vključevanje širše družbe

Vzhodno partnerstvo ne upošteva samo vlad, ampak tudi:

• stališča civilne družbe
• stališča lokalnih in regionalnih organov
• mnenja podjetnikov
• parlamentarne skupščine

Večstransko sodelovanje

Partnerskim državam so skupni številni izzivi. Skupno odzivanje nanje spodbuja sodelovanje in izmenjavo najboljših praks.

Večstransko sodelovanje v okviru vzhodnega partnerstva se izvaja na različnih področjih:

  • krepitev institucij in dobrega upravljanja, vključno z odpornostjo na zunanje spremembe
  • razvoj tržnih priložnosti z gospodarskim povezovanjem in trgovinskimi sporazumi
  • zagotavljanje energetske varnosti ter izboljšanje medsebojnih povezav na področju energije in prometa
  • spodbujanje mobilnosti in stikov med ljudmi z dialogom in pogajanji o vizumih

Dvostransko sodelovanje

Pridružitveni sporazumi

EU je predstavila konkretne zamisli o sodelovanju s posameznimi državami vzhodnega partnerstva v okviru nove generacije pridružitvenih sporazumov. Ti nadomeščajo sporazume o partnerstvu in sodelovanju, sklenjene s partnerskimi državami v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

EU se pogaja z državami vzhodnega partnerstva o več pridružitvenih sporazumih, ki zagotavljajo:

  • intenzivnejše politično združevanje
  • poglobljen politični dialog
  • tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in varnosti

Ti vključujejo načrte reform, v okviru katerih se bodo partnerske države približale EU na podlagi usklajevanja z zakonodajo in standardi EU. To bo imelo konkreten pozitiven vpliv na življenje ljudi.

Sporazumi o prosti trgovini (poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini)

EU je v okviru pridružitvenih sporazumov zaključila pogajanja o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, da bi:

  • izboljšali dostop do blaga in storitev
  • zmanjšali tarife, kvote, trgovinske ovire
  • zagotovili stabilno pravno okolje
  • uskladili norme in prakse

Trenutno stanje

  • Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina: pridružitveni sporazumi/poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini, sklenjeni leta 2014, se že začasno uporabljajo in so odnose med navedenimi partnerskimi državami in EU pripeljali na novo raven.
  • Armenija, Azerbajdžan in Belorusija: EU bo imela bolj raznolik in bolje prilagojen pristop do odnosov s temi državami.

Infografika – Poenostavitev vizumskih postopkov in liberalizacija vizumskega režima

Poenostavitev vizumskih postopkov in liberalizacija vizumskega režima Prikaži celotno infografiko

Dialog o vizumih

Države vzhodnega partnerstva so med prvimi lahko izkoristile prednosti partnerstev na področju mobilnosti, ki njihovim državljanom omogočajo varno gibanje v Evropi.

Sporazumi o poenostavitvi vizumskega postopka in ponovnem sprejemu spodbujajo mobilnost državljanov vzhodnih partnerskih držav, ker poenostavljajo vizumske postopke in določajo pravila za upravljanje vračanja nezakonitih priseljencev s sporazumi o ponovnem sprejemu.

V dialogih o liberalizaciji vizumskega režima EU postopoma dosega napredek v zvezi z dolgoročnim ciljem glede potovanja brez vizumov za državljane nekaterih držav vzhodnega partnerstva.

V Svetu

Odgovorni organi

Delovna skupina za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo (COEST) obravnava vse vidike odnosov in sodelovanja EU z državami:

  • Vzhodne Evrope: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Moldavija, Gruzija, Rusija in Ukrajina
  • Srednje Azije: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

Tudi Odbor za trgovinsko politiko svetuje in pomaga Komisiji pri pogajanjih in sklepanju trgovinskih sporazumov z državami vzhodnega partnerstva.

Pogajanja o mednarodnih sporazumih z vzhodnimi partnericami

Svet je vključen v vse faze pogajanj in sprejemanja mednarodnih sporazumov s šestimi vzhodnoevropskimi in južnokavkaškimi partnerskimi državami, in sicer:

  • zagotavlja mandat za pogajanja
  • podpisuje sporazume v imenu EU
  • sprejme končne sklepe o njihovi vključitvi v pravo EU

Podrobneje

Za te posebne sporazume na področjih deljene pristojnosti morajo dati mandat za pogajanja predstavniki držav članic.

Po zaključku pogajanj Svet na podlagi predloga Komisije in visokega predstavnika sprejme odločitev o podpisu in sklenitvi sporazuma.

Prav tako sprejme končni sklep o sklenitvi sporazuma, potem ko to odobri Evropski parlament (velja za področja, za katera je potrebno soodločanje) in ko sporazum ratificirajo vse države članice EU.

Svet lahko sprejme tudi sklep o začasnem prenehanju uporabe mednarodnega sporazuma ali odpovedi sporazuma. Takšen sklep sprejme na podlagi predloga Komisije ali visokega predstavnika.

Pomoč za organizacijo srečanj na vrhu vzhodnega partnerstva

Z vzhodnim partnerstvom se vzpostavljajo pomembni načini komuniciranja z organizacijo srečanj na vrhu na ravni voditeljev držav ali vlad.

Srečanja na vrhu so organizirana vsaki dve leti in zagotavljajo politične smernice za nadaljnji razvoj vzhodnega partnerstva.

Na teh srečanjih na vrhu je za zunanje zastopanje EU pristojen predsednik Evropskega sveta, ponavadi skupaj s predsednikom Evropske komisije.

Vzhodno partnerstvo organizira tudi letna srečanja ministrov za zunanje zadeve iz EU in držav članic vzhodnega partnerstva. Ta srečanja potekajo hkrati s sejami Sveta za splošne zadeve ali Sveta za zunanje zadeve.

Srečanja na vrhu vzhodnega partnerstva

24. november 2017 – Bruselj, Belgija

20. in 21. maj 2015 – Riga, Latvija

28. in 29. november 2013 – Vilna, Litva

29. in 30. september 2011 – Varšava, Poljska

7. maj 2009 – Praga, Češka