Energetska unija za Evropo

Namen svežnja o energetski uniji je Evropi in njenim državljanom zagotoviti cenovno dostopno in trajnostno energijo ter energetsko varnost. Posebni ukrepi zajemajo pet ključnih področij, med drugim energetsko varnost, energijsko učinkovitost in razogljičenje.

Sveženj o energetski uniji, ki ga je Evropska komisija predlagala leta 2015, temelji na treh stebrih:

  • okvirni strategiji s podrobno razčlenjenimi cilji in konkretnimi ukrepi za energetsko unijo
  • viziji EU za svetovni sporazum o podnebnih spremembah, ki je bil sprejet v Parizu
  • načrtu, da bi dosegli cilj 10-odstotne elektroenergetske povezanosti do leta 2020

Energija EU v številkah

  • EU uvozi 53 % vse energije, ki jo porabi
  • šest držav članic je pri uvozu plina odvisnih od enega samega zunanjega dobavitelja
  • 75 % stavb v EU je energetsko neučinkovitih
  • 94 % prometa temelji na naftnih derivatih, od katerih je 90 % uvoženih
  • veleprodajne cene elektrike in plina so 30- oziroma več kot 100-odstotno višje kakor v ZDA

    Vir: Evropska komisija

Zakaj jo potrebujemo?

Z vzpostavitvijo energetske unije bo EU okrepila svoje gospodarstvo, zanesljivost oskrbe z energijo in zavezo boju proti podnebnim spremembam.

EU mora zmanjšati izdatke za uvoz energije, za kar vsako leto nameni približno 400 milijard EUR in tako velja za največjo uvoznico energije na svetu. Poleg tega so številne države članice močno odvisne od majhnega števila dobaviteljev, zaradi česar so izpostavljene motnjam pri oskrbi z energijo.

EU mora tudi izpolniti cilje okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, ki zadevajo fosilna goriva in emisije toplogrednih plinov.

Obenem mora Evropska unija posodobiti staro energetsko infrastrukturo, v celoti integrirati svoje energetske trge in zagotoviti usklajenost nacionalnih cen energije.

Vzpostavitev v celoti delujoče energetske unije bo potrošnikom in podjetjem v EU zagotovila večjo izbiro in nižje cene.

2017

9. oktober

Svet sprejel uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom

Revidirana uredba o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom bo po sprejetju s strani Sveta začela veljati četrti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Splošni namen uredbe je povečanje energetske varnosti Evropske unije, da bi zmanjšali njeno odvisnost od drugih pri oskrbi z energijo ter ji omogočili hitrejše in učinkovitejše reševanje morebitnih kriz pri oskrbi s plinom.

Prispevala bo tudi k boljšemu delovanju notranjega energetskega trga.

Hkrati bo pomagala krepiti zaupanje in solidarnost tako znotraj EU kot z našimi partnerji v okviru Energetske skupnosti.

26. april

Svet sprejel uredbo o označevanju energetske učinkovitosti

Nova uredba o označevanju energetske učinkovitosti bo kupcem omogočala, da bodo bolje seznanjeni z energetsko učinkovitostjo in porabo energije gospodinjskih aparatov, Tako se bodo zmanjšali stroški energije pa tudi povpraševanje po energiji.

Glavni cilj uredbe je zagotoviti, da bo Evropska unija izpolnila krovne cilje do leta 2020 ter podnebne in energetske cilje do leta 2030.

Ministri so se na splošno strinjali, da bo povečanje energetske učinkovitosti prineslo velike koristi z vidika okolja in energije.

Vendar pa so nekatere države članice opozorile na nacionalne posebnosti in na to, kako pomembno je, da se po letu 2020 upoštevajo dolgoročni ukrepi, ki so se že začeli izvajati.

Svet PTE je dosegel tudi dogovor o dveh revidiranih direktivah:

  • direktivi o povečani energetski učinkovitosti – za napredek v smeri podnebnih in energetskih ciljev EU
  • direktivi o energetski učinkovitosti stavb – za večji prihranek energije in boljše pogoje za življenje.

24. april

Okvirni dogovor o zanesljivosti oskrbe s plinom

Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor glede revidirane uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom.

Glavni novi elementi uredbe so:

  • okrepljeno regionalno sodelovanje in usklajevanje, ki temeljita na rizičnih skupinah držav članic
  • regionalni preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere ter regionalne ocene tveganja, ki jih pripravijo države članice
  • solidarnostni mehanizem za ekstremne krizne razmere
  • okrepljeno spremljanje določb v pogodbah o oskrbi s plinom
  • posebne obveznosti držav članic EU do Energetske skupnosti ter pooblastila Komisije za usklajevanje uporabe pravnega okvira med EU in Energetsko skupnostjo

27. februar

Čista energija za vse Evropejce

Ministri so imeli prvič priložnost, da se odzovejo na zakonodajni sveženj Komisije o čisti energiji za vse Evropejce. Ta pobuda ima tri glavne cilje:

  • postaviti energetsko učinkovitost na prvo mesto
  • doseči vodilno mesto na svetu na področju energije iz obnovljivih virov
  • zagotoviti pravične pogoje za potrošnike

V svežnju o čisti energiji so zajeti predlogi s pomembnih področij, kot so zasnova trga električne energije, energetska učinkovitost, zanesljiva oskrba z energijo, obnovljivi viri energije in pravila o upravljanju.

Splošni cilj strategije je EU do leta 2030 spremeniti v nizkoogljično gospodarstvo. Ministri so potrdili pomen te zakonodaje in izpostavili, da je treba doseči napredek v zvezi z vsemi predlogi.

2016

5. december

Svet za energijo razpravljal o zanesljivosti oskrbe s plinom

Svet je razpravljal o osnutku uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom po vsej EU.

Namen uredbe je vzpostavitev stroškovno učinkovitega regionalnega okvira EU, s katerim bi lahko zmanjšali vplive morebitnih motenj v oskrbi s plinom. Ministri EU so sklenili kompromis o glavnih vprašanjih:

  • regionalno sodelovanje: na podlagi skupin držav članic, določenih na podlagi glavnih tveganj za oskrbo s plinom v EU
  • izmenjava informacij: Evropska komisija in pristojni organi bi bili obveščeni o dolgoročnih pogodbah, s katerimi se v vsaki od držav EU zagotavlja 40 % ali več letne porabe plina
  • solidarnost: države članice lahko pri izračunu povračil upoštevajo medsebojne razlike

20.–21. oktober

Evropski svet pozval k dokončanju energetske unije

Evropski svet se je zavzel za to, da bi bila energetska unija dokončana in operativna do leta 2018.

6.–7. junij

Stališče o izmenjavi informacij pri sklepanju energetskih sporazumov

Svet se je dogovoril o splošnem pristopu glede predlaganega sklepa za vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z energetskimi sporazumi med državami članicami EU in tretjimi državami.

Ta pobuda je ena od gradnikov strategije za energetsko unijo. Njen cilj je:

  • boljše delovanje notranjega energetskega trga
  • večja preglednost in zanesljivost zunanjih odnosov EU na področju energije
  • okrepljeno pogajalsko stališče s tretjimi državami

Svet je razpravljal tudi o predlogu za revidirano uredbo o zagotavljanju zanesljive oskrbe s plinom, katere cilj je čim bolj zmanjšati posledice morebitnih motenj v oskrbi. S tozadevnimi ukrepi naj bi izboljšali sodelovanje med državami članicami, podlaga za to pa so dosežki notranjega energetskega trga. Predlagane so bile naslednje glavne spremembe:

  • tesnejše regionalno sodelovanje in usklajevanje
  • regionalni načrti preventivnih ukrepov in načrti za izredne razmere ter regionalne ocene tveganja
  • novo načelo solidarnosti za ekstremne krizne razmere
  • strožje obveznosti, da se zagotovi razpoložljivost potrebne infrastrukture

17.–18. marec

EU odločena zmanjšati emisije toplogrednih plinov

Evropski svet je opozoril na zavezujoči cilj EU, da bo zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov.

Voditelji EU so tudi obljubili, da bodo v skladu z dogovorom Evropskega sveta iz oktobra 2014 povečali delež energije iz obnovljivih virov in izboljšali energetsko učinkovitost.

2015

17.–18. december

Evropski svet ocenil napredek pri energetski uniji

Evropski svet je ocenil napredek pri vzpostavljanju energetske unije in pozval k:

  • hitri predložitvi ustreznih zakonodajnih predlogov v skladu s prejšnjimi smernicami
  • doslednemu izvajanju zakonodaje o energiji iz obnovljivih virov in energetski učinkovitosti ter drugih ukrepov, kot so na primer boljše naložbene priložnosti, da bi izpolnili cilj za leto 2020
  • pripravi celostne strategije za raziskave, inovacije in konkurenčnost

12. december

Podnebne spremembe: Sklenjen dogovor o Pariškem sporazumu

Na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu, ki je potekala od 30. novembra do 12. decembra, je bil dosežen nov svetovni sporazum o podnebnih spremembah.

Sporazum vsebuje akcijski načrt, na podlagi katerega bi zadržali globalno segrevanje na ravni „precej pod“ 2 °C in si prizadevali, da ne bi preseglo 1,5 °C.

26. november

Napredek pri upravljanju in energetski učinkovitosti

Svet je sprejel sklepe o strukturi upravljanja energetske unije, s katerimi želi usmerjati delo Komisije.

S sistemom upravljanja se spremlja skupni napredek EU pri izpolnjevanju njenih ciljev na področju energije in podnebnih sprememb. V njem je zajetih pet področij:

  • energetska varnost, solidarnost in zaupanje
  • notranji energetski trg
  • zmanjšanje povpraševanja po energiji zaradi energetske učinkovitosti
  • razogljičenje gospodarstva
  • raziskave, inovacije in konkurenčnost

Ministri EU so se dogovorili tudi o splošnem pristopu glede osnutka uredbe o vzpostavitvi okvira za označevanje energetske učinkovitosti.

Energijske nalepke pomagajo potrošnikom izbirati energetsko učinkovite izdelke. Prispevajo tudi k splošnemu zmanjšanju povpraševanja po energiji na ravni EU, saj se lahko potrošniki premišljeno odločajo.

Glavni namen predloga je spodbujanje inovativnosti in proizvodnje energetsko vedno bolj učinkovitih izdelkov.

8. junij

Sklepi o izvajanju energetske unije

Svet je sprejel sklepe o izvajanju okvirne strategije za energetsko unijo.

V njih je glavno pozornost posvetil vprašanju, kako potrošnikom, tj. gospodinjstvom in podjetjem, zagotoviti energetsko varnost ter trajnostno in cenovno dostopno energijo. Pozval je tudi k spodbujanju potrebnih naložb v energetski sektor.

Ministri so se strinjali, da so ključni elementi energetske politike EU:

  • različne dobavne poti in viri
  • regionalno sodelovanje
  • energetski trg
  • razvoj infrastrukture

Ministri za energijo so ocenili izvajanje strategije za energetsko varnost in razpravljali o njenem prihodnjem razvoju, zlasti kar zadeva zanesljivost oskrbe z energijo.

19.–20. marec

Evropski svet razpravljal o energetski varnosti in preglednosti

Evropski svet se je dogovoril o prvih korakih za vzpostavitev energetske unije. Voditelji EU so razpravljali predvsem o energetski varnosti in preglednosti. Glede pogodb o dobavi plina so menili, da:

  • bi morale biti v skladu s pravom EU
  • bi morale biti pregledne
  • ne bi smele negativno vplivati na energetsko varnost Evrope

Voditelji držav ali vlad EU so se tudi dogovorili, da bodo razvili inovativne strategije za novo generacijo energije iz obnovljivih virov, povečali energetsko učinkovitost in v okviru prizadevanj za uspešen Pariški sporazum okrepili podnebno diplomacijo EU.

6. marec

Predlog o energetski uniji na dobri poti

Ministri EU za okolje so obravnavali vidike svežnja o energetski uniji, povezane s podnebno politiko, zlasti z razogljičenjem gospodarstva.

Poudarili so, da bi moralo biti razogljičenje vključeno v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, o čemer se je Evropski svet dogovoril že oktobra 2014.

Strinjali so se, da je sistem trgovanja z emisijami (ETS) ključnega pomena za uresničitev cilja zmanjšanja emisij EU do leta 2030.

Rezultati razprav ministrov za okolje so ustvarili široko podlago za razpravo o energetski uniji na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. marca.

5. marec

Prva razprava o svežnju o energetski uniji

Svet za promet, telekomunikacije in energijo je izmenjal mnenja glede predloga Evropske komisije o strateškem okviru za energetsko unijo. Ministri so zlasti obravnavali vprašanja, kot so:

  • energetska varnost
  • dokončanje notranjega energetskega trga
  • energetska učinkovitost
  • razogljičenje gospodarstva
  • konkurenčnost

Ministri so bili zadržani glede predlaganega povečanja preglednosti pogodb v zvezi z mednarodnimi sporazumi in trgovinskimi sporazumi o dobavi. Poudarili so tudi, da bi morali spoštovati nacionalne pristojnosti držav članic pri njihovem odločanju na področju energije.

Svet je poleg tega opravil orientacijsko razpravo o dogajanju in prednostnih nalogah na področju energetske infrastrukture.

25. februar

Evropska komisija predstavila predlog o energetski uniji

Namen svežnja o energetski uniji, ki ga je pripravila Evropska komisija, je dokončanje enotnega energetskega trga ob hkratni reformi proizvodnje, prenosa in porabe energije v Evropi.

Sveženj zajema tri „sporočila“:

  • okvirno strategijo za energetsko unijo, njene cilje in konkretne ukrepe
  • ukrepe, s katerimi bi dosegli cilj 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2020
  • vizijo EU za konferenco o podnebnih spremembah v Parizu, ki bo potekala od 30. novembra do 12. decembra 2015

2014

18. december

Voditelji EU pozvali k oblikovanju predloga o energetski uniji

Voditelji EU so Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi predlog o evropski energetski uniji, da bi zagotovili čezmejno povezavo omrežij, izboljšali energetsko varnost Evrope in zmanjšali njene emisije.

23.–24. oktober

Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030

Evropski svet je poudaril, da je znova pozval k oblikovanju energetske unije, ki bi nudila cenovno dostopno in trajnostno energijo ter energetsko varnost.

Obenem je priporočil nadaljnje ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti EU ter izboljšanje varnosti oskrbe z elektriko in plinom.

Voditelji EU so se dogovorili o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. Opredelili so štiri cilje:

  • zavezujoče zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za 40 % v primerjavi z letom 1990
  • najmanj 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov pri celotni porabi energije leta 2030
  • izboljšanje energetske učinkovitosti za 27 %
  • dokončna vzpostavitev notranjega trga z energijo

26.–27. junij

Evropski svet: energetska unija je strateški cilj EU

Evropski svet je oblikovanje energetske unije uvrstil med pet glavnih ciljev evropske strateške agende, v kateri so navedene prednostne naloge EU v naslednjih letih.

Namen energetske unije je trojen:

  • zagotoviti cenovno dostopno energijo za podjetja in potrošnike
  • zmanjšati energetsko odvisnost EU in tako zagotoviti energetsko varnost za vse države EU
  • proizvesti več zelene energije in se še naprej boriti proti podnebnim spremembam