Pojdi na vsebino
Prijava na e-pošto

Širitev EU

Pregled

EU je določila, da morajo države, ki se ji želijo pridružiti, izpolniti več demokratičnih, gospodarskih in političnih pogojev

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016.

Albanija

Albaniji je bil status države kandidatke dodeljen junija 2014

Turčija

Turčiji je bil status države kandidatke dodeljen leta 1999. Pristopna pogajanja so stekla oktobra 2005

Srbija

Srbija je država kandidatka od marca 2012. Pristopna pogajanja so se začela januarja 2014.

Črna gora

Črna gora je država kandidatka od decembra 2010. Pristopna pogajanja so se začela junija 2012

Islandija

Islandija je za članstvo v EU zaprosila leta 2009. Pristopna pogajanja so stekla leta 2010, leta 2013 pa so bila začasno ustavljena.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je država kandidatka za članstvo v EU od decembra 2005

Šest uspešnih širitev EU

  • 2013: Hrvaška
  • 2007: Bolgarija in Romunija
  • 2004: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija
  • 1995: Avstrija, Finska in Švedska
  • 1986: Portugalska in Španija
  • 1981: Grčija
  • 1973: Danska, Irska in Združeno kraljestvo

Širitev je proces pridruževanja držav Evropski uniji.

Kako poteka širitev EU?

Vse evropske države, ki spoštujejo vrednote EU, navedene v Pogodbi o Evropski uniji (PEU), in se zavežejo, da jih bodo spodbujale, lahko zaprosijo za članstvo v EU.

Merila za pristop

Država mora najprej izpolnjevati merila za pristop. Ta so bila določena na zasedanju Evropskega sveta v Københavnu leta 1993 in se zato zanje pogosto uporablja naziv „københavnska merila“.

V københavnskih merilih je določeno, da morajo države, ki se želijo pridružiti EU, izpolnjevati več demokratičnih, gospodarskih in političnih pogojev:

  • stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin
  • delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za soočanje s konkurenco in tržnimi silami v EU
  • sposobnost za prevzem in učinkovito izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz članstva, vključno s zavezanostjo ciljem politične, gospodarske in monetarne unije

Obenem mora biti EU sposobna vključevati nove članice.

Koristi širitve EU

  • večja blaginja v vseh državah članicah: trikratno povečanje trgovinske izmenjave med starimi in novimi državami članicami, petkratno povečanje med novimi državami članicami
    • večja stabilnost v Evropi
    • večji vpliv EU v svetovnih zadevah

    Začetek pogajanj za članstvo

    Srbija – januar 2014
    Črna gora – junij 2012
    Turčija – oktober 2005

    Države kandidatke

    Albanija – junij 2014
    nekdanja jugoslovanska republika Makedonija – december 2005

    Potencialne države kandidatke

    Bosna in Hercegovina – prošnja za članstvo v EU vložena februarja 2016
    Kosovo*

    * To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

    Strategija širitve

    Novo soglasje o širitvi, o katerem se je Evropski svet dogovoril decembra 2006, še naprej usmerja politiko širitve EU. Voditelji EU so se dogovorili za izvajanje strategije, ki bo temeljila na:

    • konsolidaciji zavez EU v zvezi s pristopnimi pogajanji v teku
    • pravičnih in strogih pogojih v vseh fazah pogajanj z državami kandidatkami
    • večji preglednosti in boljšem komuniciranju, da bi zagotovili široko in trajno podporo javnosti
    • sposobnosti EU za vključevanje novih članic

    Zahodni Balkan

    Evropski svet je na zasedanju v Solunu 19. in 20. junija 2003 potrdil, da bo dosledno podpiral evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana.

    Voditelji EU so na zasedanju Evropskega sveta decembra 2006 potrdili, da je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji.

    Države Zahodnega Balkana bodo postale sestavni del EU, ko bodo v celoti izpolnjevale:

    • merila za pristop
    • pogoje, določene v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

    V Svetu

    Svet za splošne zadeve začne in nadzira proces širitve EU in pristopna pogajanja. Ko država predloži prošnjo za članstvo v EU, Svet pozove Evropsko komisijo, naj o tej prošnji predloži mnenje.

    Z odločitvami Sveta za splošne zadeve se začne postopek ocenjevanja, v katerem se določi, ali:

    • država izpolnjuje vse potrebne pogoje, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot uradno kandidatko za članstvo v EU
    • je mogoče začeti in uspešno zaključiti uradna pogajanja za članstvo
    • lahko država kandidatka postane država članica EU

    Za vse odločitve, ki jih Svet za splošne zadeve sprejme glede ocene napredka, doseženega s strani držav kandidatk, je potrebno soglasje vseh 28 držav članic EU.

    Svet za splošne zadeve se decembra vsako leto seznani z napredkom v pridružitvenem procesu. Razprave in vse morebitne odločitve temeljijo na letni strategiji širitve, ki jo pripravi Komisija, in poročilih o napredku za vsako posamezno državo, ki se pripravlja na pristop. Informacije o tem so običajno objavljene v oktobru.

    Nedavne odločitve

    2016

    Svet za splošne zadeve je 13. decembra 2016 razpravljal o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, na podlagi teh razprav pa je predsedstvo ugotovilo, da za sprejetje sklepov Sveta o tem vprašanju ni potrebnega soglasja. Predsedstvo je zato pripravilo sklop sklepov, ki ga je velika večina delegacij med razpravami podprla.

    2015

    Svet je 15. decembra 2015 sprejel sklepe o:

    • širitveni politiki EU, ki zajemajo Turčijo, Črno goro in Srbijo
    • stabilizacijsko-pridružitvenem procesu med EU in Zahodnim Balkanom, ki zajemajo nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovo.

    V njih je ponovno potrdil, da je zavezan širitvenemu procesu in evropski perspektivi Zahodnega Balkana.