Politični razmislek o prihodnosti Evropske unije

Evropski svet

Voditelji držav ali vlad EU so se 25. marca 2017 zbrali v Rimu v Italiji, da bi praznovali 60. obletnico podpisa Rimskih pogodb. To je bila priložnost za razmislek o stanju Evropske unije in prihodnosti procesa povezovanja.

Voditelji so v Rimski izjavi, ki so jo sprejeli ob koncu slovesnosti, določili skupno vizijo za prihodnja leta. Obljubili so, da si bodo prizadevali za:

  • varno in stabilno Evropo: v kateri se lahko vsi državljani prosto gibljejo; z varnimi zunanjimi mejami in učinkovito migracijsko politiko
  • uspešno in trajnostno Evropo: ki spodbuja trajno in trajnostno rast, s trdnim enotnim trgom
  • socialno Evropo: ki se bori proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini
  • močnejšo Evropo na svetovnem prizorišču: ki nadgrajuje obstoječa partnerstva in vzpostavlja nova ter je zavezana krepitvi skupne varnosti in obrambe

Z Rimsko izjavo je bil sklenjen politični razmislek, ki se je začel v Bratislavi 16. septembra 2016 po objavi izida referenduma v Združenem kraljestvu junija 2016.

2017

25. marec

60. obletnica Rimskih pogodb

Voditelji držav ali vlad EU so se 25. marca 2017 zbrali v Rimu, da bi praznovali 60. obletnico podpisa Rimskih pogodb. To je bila priložnost za razmislek o stanju Evropske unije in prihodnosti procesa povezovanja.

Ob koncu slovesnosti so voditelji sprejeli in podpisali rimsko izjavo, ki določa skupno vizijo za prihodnja leta. „Srečo imamo, da smo združeni. Evropa je naša skupna prihodnost,“ so zapisali v izjavi.

Voditelji so izjavili, da se, zavedajoč se pomislekov državljanov EU, zavezujejo rimski agendi, in obljubili, da si bodo prizadevali za:

  • varno in stabilno Evropo
  • uspešno in trajnostno Evropo
  • socialno Evropo
  • Evropo, ki bo močnejša na svetovnem prizorišču

10. marec

Neformalno srečanje voditeljev držav ali vlad

V petek, 10. marca, so voditelji 27 držav članic na neformalnem srečanju razpravljali o pripravah na 60. obletnico Rimskih pogodb in o glavnih elementih rimske izjave.

V pogovoru so obravnavali zlasti prihodnost EU, vključno z zamislijo o Evropi več hitrosti.

„Nekateri pričakujejo sistemske spremembe, s katerimi bi razrahljali vezi znotraj EU in okrepili vlogo držav glede na skupnost. Drugi prav nasprotno iščejo nove, globlje razsežnosti povezovanja,“ je ob zaključku povedal predsednik Tusk.

Poudaril je, da bo ob upoštevanju interesov skupnosti 27 držav v okviru prihodnjih pogajanj o brexitu in dolgoročnih strateških interesov EU vztrajno pozival vse k prizadevanjem za ohranitev politične enotnosti sedemindvajseterice.

„Ko govorimo o različnih scenarijih za Evropo, bi moral biti naš glavni cilj krepitev vzajemnega zaupanja in enotnosti sedemindvajseterice. Po današnji razpravi lahko odkrito povem, da se vseh 27 voditeljev strinja s tem ciljem,“ je izjavil.

1. marec

Bela knjiga o prihodnosti Evrope

Evropska komisija je ta dokument objavila pred 60. obletnico Rimskih pogodb. V njem je predstavila pet scenarijev, od katerih vsak ponuja vpogled v to, kako bodo odločitve, ki jih bo sprejela Evropa, vplivale na stanje v Uniji do leta 2025.

Ti scenariji prikazujejo, kako se bo Evropa spreminjala v naslednjem desetletju – od tega, kako bodo nove tehnologije vplivale na družbo in zaposlovanje, pa vse do pomislekov v zvezi z globalizacijo, varnostnih vprašanj in rasti populizma.

3. februar

Neformalni vrh voditeljev držav ali vlad EU na Malti

Na neformalnem vrhu, ki ga je gostil predsednik malteške vlade Joseph Muscat in mu predsedoval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, se je 27 voditeljev pripravilo na obeležitev 60. obletnice Rimskih pogodb, ki bo 25. marca 2017.

Razprave so temeljile na političnem razmisleku o prihodnosti EU s 27 državami članicami, ki se je začel takoj po tem, ko so v Združenem kraljestvu 23. junija 2016 glasovali za izstop iz Evropske unije, nadaljeval pa 16. septembra 2016 v Bratislavi.

31. januar

Pismo o prihodnosti Evrope

„Združeni smo močni, ločeni propademo,“ je dejal Donald Tusk pred vrhom na Malti.

Predsednik Evropskega sveta je v pismu 27 voditeljem držav ali vlad opredelil tri glavne nevarnosti, ki ogrožajo stabilnost Evrope, in sicer:

  • nove geopolitične razmere: zaradi vse bolj oblastne Kitajske, agresivne politike Rusije v odnosu do Ukrajine in svojih sosed, vojn, terorja in anarhije na Bližnjem vzhodu in v Afriki (kjer ima radikalni islamizem destruktivno vlogo) ter zaradi „zaskrbljujočih izjav“ nove ameriške administracije je naša prihodnost zelo nepredvidljiva
  • notranje razmere: vzpon nacionalističnih, vse bolj ksenofobnih nazorov znotraj EU
  • miselnost proevropskih elit: izguba zaupanja v politično povezovanje, uklanjanje populističnim argumentom in dvomi o temeljnih vrednotah liberalne demokracije

Predsednik Donald Tusk je v pismu pozval voditelje, naj ostanejo enotni.

„Postati mora popolnoma jasno, da razpad Evropske unije ne bo privedel do ponovne vzpostavitve nekakšne mitske popolne suverenosti držav članic, temveč do resnične in dejanske odvisnosti od velikih supersil: Združenih držav, Rusije in Kitajske. Popolna neodvisnost je možna le, če ostanemo združeni,“ je dejal Tusk.

2016

13. december

Svet sprejel dogovor o pogajalskem stališču glede instrumentov trgovinske zaščite

Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) se je dogovoril o pogajalskem stališču Sveta glede predloga za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite EU.

Predlagana uredba spreminja veljavno protidampinško in protisubvencijsko uredbo, da bi se bolje spopadali z nepoštenimi trgovinskimi praksami. Namen tega je zaščita proizvajalcev iz EU pred škodo zaradi nelojalne konkurence, s čimer bi zagotovili svobodno in pošteno trgovino.

7. december

Dogovor o sistematičnih kontrolah na zunanjih mejah

Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) je odobril kompromisno besedilo, dogovorjeno z Evropskim parlamentom, o spremembi Zakonika o schengenskih mejah zaradi okrepitve preverjanja po ustreznih podatkovnih zbirkah na zunanjih mejah.

7. december

Evropska agencija za mejno in obalno stražo ustanovila skupino za hitro ukrepanje

Skupino za hitro ukrepanje sestavlja 1500 uradnikov iz držav članic EU in pridruženih schengenskih držav. V kriznih razmerah bodo nemudoma na voljo agenciji Frontex, ki jih lahko ustrezno napoti v petih delovnih dneh.

6. december

Dogovor Sveta o podaljšanju izvajanja Evropskega sklada za strateške naložbe

Svet se je dogovoril o stališču glede predloga o podaljšanju veljavnosti Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki je vodilna pobuda EU v okviru njenega „naložbenega načrta za Evropo“.

Na podlagi dogovorjenega kompromisa naj bi podaljšali trajanje EFSI, pa tudi okrepili njegovo finančno zmogljivost, pri čemer naj bi do leta 2020 zagotovili za najmanj pol bilijona evrov naložb. Kompromis uvaja tudi številne operativne izboljšave, s katerimi naj bi upoštevali izkušnje, pridobljene v prvem letu izvajanja.

6. december

Skupni niz predlogov za izvajanje skupne izjave EU in Nata

Svet sprejel sklepe o izvajanju skupne izjave EU in Nata, v katerih izraža podporo 40 predlogom na sedmih področjih. Te predloge je še istega dne podprl tudi Severnoatlantski svet.

14. november

Izvedbeni načrt za varnost in obrambo

Zunanji in obrambni ministri EU so razpravljali o izvedbenem načrtu za varnost in obrambo v okviru globalne strategije EU. Opredelili so raven ambicije in določili nadaljnje korake za prihodnji razvoj varnostne in obrambne politike EU.

30. oktober

Podpis sporazuma CETA

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik kanadske vlade Justin Trudeau so se sestali v Bruslju v okviru 16. vrha EU-Kanada. Podpisali so celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter sporazum o strateškem partnerstvu, sprejeli pa so tudi skupno izjavo o partnerstvu med EU in Kanado.

20. in 21. oktober

Zasedanje Evropskega sveta, 20. in 21. oktober 2016

Voditelji so se seznanili s trenutnim stanjem glede načrta iz Bratislave. Predsednik slovaške vlade Robert Fico jim je poročal o dosedanjih rezultatih, vključno z ratifikacijo Pariškega sporazuma ter začetkom delovanja evropske mejne in obalne straže.

6. oktober

Vzpostavitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo

Evropska agencija za mejno in obalno stražo je bila uradno vzpostavljena 6. oktobra 2016. Prireditev ob vzpostavitvi je potekala na mejnem prehodu Kapitan Andrejevo na zunanji meji Bolgarije s Turčijo.

„Na naših zunanjih mejah ustvarjamo novo resničnost. To je otipljiv rezultat skupne zaveze, dogovorjene v časovnem načrtu iz Bratislave, pa tudi prikaz enotnosti držav članic v praksi,“ je izjavil Robert Fico, slovaški predsednik vlade in trenutno predsedujoči predsedstvu Sveta. „To nam bo pomagalo pri vrnitvi k schengenski ureditvi,“ je še dodal.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bo pozorno spremljala zunanje meje EU, z državami članicami pa bo sodelovala pri hitrem prepoznavanju in obravnavanju morebitnih varnostnih groženj na zunanjih mejah EU.

5. oktober

EU ratificirala Pariški sporazum

EU je uradno ratificirala Pariški sporazum, ki je s tem začel veljati. Predstavniki predsedstva Sveta in Evropske komisije so pri generalnem sekretarju ZN deponirali uradne dokumente o ratifikaciji.

Sporazum začne veljati 30 dni po tem, ko ga ratificira vsaj 55 držav, ki ustvarijo vsaj 55 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ta prag je bil dosežen, potem ko so sporazum ratificirale EU in 7 njenih držav članic.

Sporazum bo začel veljati pred začetkom konference o podnebnih spremembah, ki bo od 7. do 18. novembra 2016 v Marakešu.

16. september

Vrh v Bratislavi, 16. september 2016

Voditelji 27 držav ali vlad so se sestali v Bratislavi, da bi začeli politični razmislek o nadaljnjem razvoju EU s 27 državami članicami.

Voditelji so se dogovorili o izjavi in časovnem načrtu iz Bratislave, ki določata cilje v naslednjih mesecih:

  • ponovna vzpostavitev popolnega nadzora na zunanjih mejah
  • zagotavljanje notranje varnosti in boj proti terorizmu
  • krepitev sodelovanja EU na področju zunanje varnosti in obrambe
  • krepitev enotnega trga in zagotavljanje boljših možnosti za mlade Evropejce

18. avgust – 15. september

Posvetovanja pred vrhom v Bratislavi

Predsednik Tusk se je avgusta in septembra 2016 pred srečanjem v Bratislavi posvetoval z vsemi voditelji EU.

„Prepričan sem, da so trije glavni izzivi nenadzorovane nedovoljene migracije, terorizem in strah pred globalizacijo,“ je povedal predsednik Tusk pred srečanjem s predsednikom švedske vlade Stefanom Löfvenom v Stockholmu. „Želim si, da bi se v Bratislavi lahko dogovorili o glavnih prednostnih nalogah in o tem, kako bomo v naslednjih nekaj mesecih k njim tudi pristopili.“

8. septembra je predsednik Tusk potoval tudi v London, da bi izmenjal stališča s predsednico britanske vlade Thereso May.

29. junij

27 voditeljev se je neuradno sestalo, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih po referendumu v Združenem kraljestvu 23. junija 2016.

„Odločeni smo, da bomo pri reševanju izzivov 21. stoletja in iskanju rešitev v interesu naših narodov in prebivalcev ostali združeni in da bomo delali v okviru EU,“ so navedli v skupni izjavi.

Voditelji so se dogovorili o naslednjih načelih:

  • pred uradnim obvestilom na podlagi člena 50 z Združenim kraljestvom ne bo pogajanj
  • v prihodnosti bi moralo biti Združeno kraljestvo tesen partner EU
  • dogovore bo treba utemeljiti na ravnotežju med pravicami in obveznostmi
  • pogoj za dostop do enotnega trga je spoštovanje vseh štirih svoboščin

27 voditeljev se je dogovorilo, da se bodo ponovno sestali septembra 2016, da bi nadaljevali pogovore o prihodnosti EU.