Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili najboljšo uporabniško izkušnjo pri iskanju na našem spletnem mestu. Več o tem, kako uporabljamo piškotke in kako lahko spremenite vaše nastavitve.

Terorizem ni nov pojav v Evropi. Ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov. V obdobju 2009–2013 je bilo v državah članicah EU zabeleženih kar 1010 napadov, ki so bili bodisi neuspešni ali preprečeni bodisi v celoti izvedeni in v katerih je umrlo 38 ljudi. Poleg tega so teroristične skupine po vsem svetu ugrabile ali ubile več evropskih državljanov. Pojav bojevnikov iz Evrope, ki potujejo v različne kraje za džihadistični boj, in varnostna grožnja, ki jo ob povratku lahko pomenijo za varnost znotraj EU, bosta verjetno prisotna tudi v prihodnjih letih.

Ker te grožnje ne poznajo meja, se moramo z njimi spopasti na nacionalni in mednarodni ravni.

Strategija EU

Cilj strategije EU za boj proti terorizmu je boriti se proti terorizmu na svetovni ravni ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in napraviti Evropo varnejšo ter tako omogočiti njenim državljanom, da živijo v območju svobode, varnosti in pravice.

Države članice Evropske unije so zavezane skupnemu boju proti terorizmu in zagotavljanju najboljše mogoče zaščite za svoje državljane. V ta namen je Svet leta 2005 sprejel strategijo EU za boj proti terorizmu. Strategija se osredotoča na štiri glavne stebre: preprečevanje, zaščito, pregon in odzivanje. V okviru strategije je v vseh stebrih upoštevan pomen sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami.

Preprečevanje

Ena glavnih prednostnih nalog EU na področju boja proti terorizmu je prepoznavanje in odpravljanje dejavnikov, ki prispevajo k radikalizaciji, in procesov, prek katerih so posamezniki rekrutirani za izvedbo terorističnih napadov. V ta namen je Svet sprejel strategijo EU za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem. Glede na najnovejše trende, kot je pojav posameznikov, ki delujejo sami, in tujih bojevnikov, ali vse večji potencial družbenih medijev za mobilizacijo in komunikacijo, je Svet junija 2014 sprejel popravek te strategije.

Zaščita

Druga prednostna naloga strategije EU za boj proti terorizmu je zaščita državljanov in infrastrukture ter zmanjšanje izpostavljenosti napadom. To vključuje zaščito zunanjih meja, izboljšanje varnosti prometa, zaščito strateških tarč in zmanjšanje ranljivosti kritične infrastrukture. Na tem področju EU trenutno pripravlja zakonodajo, ki ureja uporabo podatkov iz evidence podatkov o potnikih za namene kazenskega pregona.

Pregon

EU si prizadeva za omejitev sposobnosti teroristov za načrtovanje in organizacijo napadov ter za privedbo teh teroristov pred sodišče. Za dosego teh ciljev se je EU osredotočila na krepitev nacionalnih zmogljivosti, izboljšanje praktičnega sodelovanja in izmenjave informacij med policijskimi in sodnimi organi, zlasti s pomočjo Europola in Eurojusta, onemogočanje financiranja teroristov ter odvzem sredstev, s pomočjo katerih teroristi pripravljajo napade in komunicirajo.

Odzivanje

Bistvo četrtega cilja strategije EU za boj proti terorizmu je, da se v duhu solidarnosti pripravimo na obvladovanje in zmanjšanje posledic terorističnih napadov. To lahko dosežemo z izboljšanjem zmogljivosti za soočanje s temi posledicami, usklajeno odzivanje in prepoznavanje potreb žrtev. Med prednostne naloge na tem področju spadajo razvoj ureditve EU za krizno usklajevanje, pregled mehanizma na področju civilne zaščite, razvoj metod za oceno tveganja ali izmenjava najboljših praks pri pomoči žrtvam terorizma.

Mednarodno sodelovanje

Varnost Evropske unije je tesno povezana z dogajanjem v drugih državah, zlasti sosednjih, zato mora biti strategija EU za boj proti terorizmu oblikovana v svetovnem merilu.

Agenda za boj proti terorizmu je v odnosih med EU in tretjimi državami prisotna na več ravneh – v političnih dialogih na visoki ravni, s sprejemanjem klavzul in sporazumov o sodelovanju ali v okviru posebnih projektov pomoči strateškim državam.

Sodelovanje z ZDA je temeljni sestavni del strategije EU. V zadnjih letih so bili sklenjeni sporazumi o sodelovanju na področjih, kot so financiranje terorizma, promet in meje, medsebojna pravna pomoč ali izročitve. Organi ZDA vedno bolj sodelujejo z Europolom in Eurojustom.

Drug pomemben del zunanje razsežnosti boja proti terorizmu vključuje tesno sodelovanje z drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, tudi ZN, da bi dosegli mednarodno soglasje in promovirali mednarodne standarde boja proti terorizmu.