Terorizem ni nov pojav v Evropi. Ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov. V obdobju 2009–2013 je bilo v državah članicah EU zabeleženih kar 1010 napadov, ki so bili bodisi neuspešni ali preprečeni bodisi v celoti izvedeni in v katerih je umrlo 38 ljudi. Poleg tega so teroristične skupine po vsem svetu ugrabile ali ubile več evropskih državljanov. Pojav bojevnikov iz Evrope, ki potujejo v različne kraje za džihadistični boj, in varnostna grožnja, ki jo ob povratku lahko pomenijo za varnost znotraj EU, bosta verjetno prisotna tudi v prihodnjih letih.

Ker te grožnje ne poznajo meja, se moramo z njimi spopasti na nacionalni in mednarodni ravni.

Strategija EU

Cilj strategije EU za boj proti terorizmu je boriti se proti terorizmu na svetovni ravni ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in napraviti Evropo varnejšo ter tako omogočiti njenim državljanom, da živijo v območju svobode, varnosti in pravice.

Države članice Evropske unije so zavezane skupnemu boju proti terorizmu in zagotavljanju najboljše mogoče zaščite za svoje državljane. V ta namen je Svet leta 2005 sprejel strategijo EU za boj proti terorizmu. 

Strategija se osredotoča na štiri glavne stebre: preprečevanje, zaščito, pregon in odzivanje. V okviru strategije je v vseh stebrih upoštevan pomen sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami.

Preprečevanje

Ena glavnih prednostnih nalog EU na področju boja proti terorizmu je prepoznavanje in odpravljanje dejavnikov, ki prispevajo k radikalizaciji, in procesov, prek katerih so posamezniki rekrutirani za izvedbo terorističnih napadov. V ta namen je Svet sprejel strategijo EU za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem. Trendi se nenehno spreminjajo, kar dokazuje na primer pojav posameznikov, ki delujejo sami, in tujih borcev, poleg tega pa tudi družbeni mediji nudijo vedno več priložnosti za mobilizacijo in komunikacijo, zato je bila pripravljena revidirana strategija, ki jo je Svet sprejel junija 2014.

Ministri za pravosodje in notranje zadeve so decembra 2014 sprejeli več smernic za revidirano strategijo EU za boj proti radikalizaciji in novačenju, v katerih so določili niz ukrepov, ki jih morajo izvajati EU in države članice.

Zaščita

Druga prednostna naloga strategije EU za boj proti terorizmu je zaščita državljanov in infrastrukture ter zmanjšanje izpostavljenosti napadom. To vključuje zaščito zunanjih meja, izboljšanje varnosti prometa, zaščito strateških tarč in zmanjšanje ranljivosti kritične infrastrukture. Na tem področju EU trenutno pripravlja zakonodajo, ki ureja uporabo podatkov iz evidence podatkov o potnikih za namene kazenskega pregona.

Pregon

EU si prizadeva za omejitev sposobnosti teroristov za načrtovanje in organizacijo napadov ter za privedbo teh teroristov pred sodišče. Za dosego teh ciljev se je EU osredotočila na krepitev nacionalnih zmogljivosti, izboljšanje praktičnega sodelovanja in izmenjave informacij med policijskimi in sodnimi organi, zlasti s pomočjo Europola in Eurojusta, onemogočanje financiranja teroristov ter odvzem sredstev, s pomočjo katerih teroristi pripravljajo napade in komunicirajo.

Svet in Parlament sta maja 2015 dosegla dogovor o novih pravilih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,

Odzivanje

Bistvo četrtega cilja strategije EU za boj proti terorizmu je, da se v duhu solidarnosti pripravimo na obvladovanje in zmanjšanje posledic terorističnih napadov. To lahko dosežemo z izboljšanjem zmogljivosti za soočanje s temi posledicami, usklajeno odzivanje in prepoznavanje potreb žrtev. Med prednostne naloge na tem področju spadajo razvoj ureditve EU za krizno usklajevanje, pregled mehanizma na področju civilne zaščite, razvoj metod za oceno tveganja ali izmenjava najboljših praks pri pomoči žrtvam terorizma.

Prednostne naloge v zadnjih letih so bile:

  • določitev načinov, kako naj EU izvaja solidarnostno klavzulo, kar je bilo urejeno s sklepom, ki ga je Svet sprejel junija 2014
  • pregled ureditve EU za usklajevanje ob izrednih in kriznih razmerah, ki je bila junija 2013 nadomeščena z enotno ureditvijo EU za politično odzivanje na krize
  • revizija zakonodaje EU o civilni zaščiti ob koncu leta 2013

Sodelovanje z mednarodnimi partnerji

Varnost Evropske unije je tesno povezana z dogajanjem v drugih, zlasti sosednjih državah, zato mora biti strategija EU za boj proti terorizmu oblikovana v svetovnem merilu.

 Evropski svet je junija 2014 sprejel strateške smernice za pravosodje in notranje zadeve, v katerih se je zavzel za učinkovito politiko proti terorizmu, ki združuje notranje in zunanje vidike. Voditelji držav in vlad EU so 12. februarja 2015 poudarili, da mora EU bolj sodelovati s tretjimi državami pri varnostnih vprašanjih in boju proti terorizmu.

Agenda za boj proti terorizmu je v odnosih med EU in tretjimi državami prisotna na več ravneh – v političnih dialogih na visoki ravni, s sprejemanjem klavzul in sporazumov o sodelovanju ali v okviru posebnih projektov pomoči in krepitve zmogljivosti, ki se izvajajo s strateškimi državami. EU pri boju proti terorizmu sodeluje z državami z Zahodnega Balkana ter iz Sahela, Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Afriškega roga in Severne Amerike ter Azije.

Sodelovanje z ZDA je temeljni sestavni del strategije EU. V zadnjih letih so bili sklenjeni sporazumi o sodelovanju na področjih, kot so financiranje terorizma, promet in meje, medsebojna pravna pomoč ali izročitve. Organi ZDA vedno bolj sodelujejo z Europolom in Eurojustom.

Drug pomemben del zunanje razsežnosti boja proti terorizmu vključuje tesno sodelovanje z drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, da bi dosegli mednarodno soglasje in promovirali mednarodne standarde pri boju proti terorizmu.Evropska unija sodeluje z mednarodnimi organizacijami, kot sta OZN in Svetovni forum za boj proti terorizmu, ter regionalnimi organizacijami, kot so Svet Evrope, OVSE, Liga arabskih držav in Organizacija islamskega sodelovanja.

V okviru svojega sodelovanja z ZN in v skladu z več resolucijami Varnostnega sveta ZN je sprejela tudi določene omejevalne ukrepe proti osebam in subjektom, povezanim z mrežo Al Kaida.