Odzivanje na pojav tujih terorističnih bojevnikov in nedavne teroristične napade v Evropi

Časovni pregled: tuji teroristični bojevniki in nedavni teroristični napadi v Evropi

22. 6. 2017

Voditelji EU vnovič potrdili zavezanost sodelovanju na ravni EU

9. 6. 2017

Svet sprejel smernice za boj proti radikalizaciji in novačenju terorisrov

27. 3. 2017

Sklepi Sveta o akcijskem načrtu Komisije glede goljufij s potnimi listinami

7. 3. 2017

Svet sprejel direktivo o boju proti terorizmu

7. 3. 2017

Svet sprejel uredbo o strožjem preverjanju na zunanjih mejah

Grožnja, ki jo predstavljajo radikalizirani Evropejci, od katerih jih veliko tudi odpotuje v boj v tujino, bo po vsej verjetnosti v prihodnjih letih še vedno obstajala. Za učinkovit odziv na to problematiko potrebujemo celovit pristop in dolgoročne zaveze.

Za boj proti terorizmu so v prvi vrsti odgovorne države članice, EU pa je pri tem lahko in bi morala biti v oporo, da bo odzivanje glede na čezmejno razsežnost te grožnje učinkovitejše.

Vloga Sveta

Vprašanja, povezana z radikalizacijo in tujimi terorističnimi bojevniki so že od začetka leta 2013 redno na dnevnem redu Sveta EU in Evropskega sveta. Oba sta pripravila celovit očrt odzivanja, ki zajema tako notranje kot zunanje ukrepanje.

Evropska unija je po terorističnih napadih v Parizu januarja 2015 sklenila okrepiti svoje odzivanje in pospešiti izvajanje dogovorjenih ukrepov. Voditelji EU so 12. februarja razpravljali o nadaljnjih ukrepih in se dogovorili o izjavi z usmeritvami za delo EU in držav članic v prihodnjih mesecih. V tej izjavi so pozvali h konkretnim ukrepom, usmerjenim na tri področja delovanja:

  • zagotavljanje varnosti državljanov
  • preprečevanje radikalizacije in zaščita vrednot
  • sodelovanje z mednarodnimi partnerji

V izjavi so voditelji EU izhajali iz dela, ki so ga v preteklih mesecih opravili ministri za notranje zadeve, pravosodje, gospodarstvo in zunanje zadeve.

Voditelji držav in vlad EU so decembra 2015 opozorili, da dosledno izvajanje ukrepov, določenih v izjavi, ostaja prednostna naloga.

Ključni mejniki za krepitev varnosti EU

Boljši nadzor nad strelnim orožjem

Svet je 25. aprila 2017 sprejel direktivo o nadzoru nabave in posedovanja orožja, s katero naj bi izboljšali zakonodajo po nedavnih terorističnih napadih v Evropi.

V direktivo so vključeni ukrepi za izboljšanje sledljivosti strelnega orožja in preprečevanje njegove ponovne usposobitve ali predelave. Določena so tudi strožja pravila za nabavo in posedovanje najnevarnejšega strelnega orožja.

Infografika – Za večjo varnost Evrope: izmenjava informacij

Za večjo varnost Evrope: izmenjava informacij

Kriminalizacija terorističnih kaznivih dejanj

Svet je 7. marca 2017 sprejel direktivo o boju proti terorizmu. Z novimi predpisi se krepi pravni okvir EU za preprečevanje terorističnih napadov in obravnava vprašanje tujih terorističnih bojevnikov. Direktiva kriminalizira dejanja, kot so usposabljanje ali potovanje v teroristične namene, pa tudi organizacija ali omogočanje takega potovanja.

Okrepljen nadzor na zunanjih mejah

Svet je 7. marca 2017 sprejel tudi uredbo o spremembi Zakonika o schengenskih mejah, da bi na zunanjih mejah okrepili preverjanje podatkov v ustreznih podatkovnih zbirkah. Države članice so na podlagi te spremembe dolžne v ustreznih podatkovnih zbirkah sistematično preverjati podatke o vseh osebah, ki prečkajo zunanje meje.

Novi komisar za varnostno unijo

Svet je v soglasju s predsednikom Komisije Jeanom-Claudom Junckerjem 19. septembra 2016 za novega komisarja za varnostno unijo imenoval Juliana Kinga. Komisar bo v okviru tega novega resorja podpiral izvajanje evropske agende za varnost.

Infografika – Za varnejšo Evropo: povezovanje podatkovnih zbirk

Za varnejšo Evropo: povezovanje podatkovnih zbirk

Boljša izmenjava informacij

Evropski svet je v sklepih z dne 18. decembra 2015 pozval k takojšnjemu izboljšanju interoperabilnosti informacijskih sistemov. Ministri so 10. junija 2016 odobrili časovni načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij, vključno z interoperabilnimi rešitvami.

Svet je 9. junija 2017 sprejel sklepe o izboljšanju izmenjave informacij in zagotavljanju interoperabilnosti informacijskih sistemov EU. Ti sklepi so bili oblikovani po končnem poročilu skupine strokovnjakov na visoki ravni o informacijskih sistemih in interoperabilnosti, ki jo je leta 2016 ustanovila Komisija.

Evropski center za boj proti terorizmu

Januarja 2016 je bil na podlagi sklepa Sveta za pravosodje in notranje zadeve, sprejetega 20. novembra 2015, ustanovljen Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC). V okviru te platforme sta državam članicam omogočena boljša izmenjava informacij ter operativno sodelovanje na področju spremljanja in preiskovanja tujih terorističnih bojevnikov, nedovoljene trgovine s strelnim orožjem in financiranja terorizma.

Boj proti radikalizaciji na spletu

Svet je marca 2015 pooblastil Europol, da vzpostavi posebno enoto za boj proti teroristični propagandi na internetu. Julija 2015 je bila ustanovljena enota EU za prijavljanje internetnih vsebin. Njen namen je med drugim odkrivanje terorističnih in nasilnih ekstremističnih vsebin na spletu ter svetovanje državam članicam v zvezi s temi vprašanji.

Voditelji EU so na Evropskem svetu junija 2017 zadevni sektor pozvali, naj pomaga pri boju proti terorizmu in kriminalu na spletu. Voditelji pričakujejo, da bo sektor vzpostavil svoj forum in izboljšal samodejno odkrivanje in odstranjevanje vsebin, povezanih s terorizmom. To bi bilo treba po potrebi dopolniti z ustreznimi zakonodajnimi ukrepi na ravni EU.

Okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami

Svet je februarja 2015 sklenil okrepiti zunanje delovanje na področju boja proti terorizmu, zlasti v regijah Sredozemlja, Bližnjega vzhoda, Severne Afrike, Zaliva in Sahela:

  • okrepljeno bo sodelovanje s ključnimi partnerji
  • začeli se bodo novi projekti v podporo krepitvi zmogljivosti
  • okrepljeni bodo ukrepi za boj proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu

Svet je oktobra 2014 sprejel strategijo EU za boj proti terorizmu/tujim bojevnikom, s posebnim poudarkom na Siriji in Iraku. V njej je opredeljenih več prednostnih področij, tudi boljše sodelovanje s tretjimi državami pri odkrivanju mrež za novačenje in tujih bojevnikov.