Grčija: tretji program za gospodarsko prilagoditev

Časovnica

20. 2. 2017

Evroskupina pozdravila napredek pri razgovorih o grškem programu

23. 1. 2017

EMS in EIFS potrdila kratkoročne ukrepe za odpis dolga Grčiji

7. 11. 2016

Srečanje Evroskupine

25. 10. 2016

Upravni odbor odobril 2,8 milijarde EUR izplačil za Grčijo

10. 10. 2016

Srečanje Evroskupine

Tretji program za gospodarsko prilagoditev Grčije se je začel izvajati 19. avgusta 2015 in bo predvidoma zaključen 20. avgusta 2018.

V okviru programa je zagotovljena finančna pomoč v višini do 86 milijard EUR iz evropskega mehanizma za stabilnost (EMS).

Med pogoji za prejemanje finančne pomoči je tudi več ukrepov in reform, za katere je Grčija obljubila, da jih bo izvedla in se tako spoprijela z aktualnimi gospodarskimi izzivi.

Splošni cilj programa je ponovna trajnostna gospodarska rast v Grčiji.

Pregled

Grčija je 8. julija 2015 uradno zaprosila za pomoč za stabilnost v obliki državnega posojila iz EMS, da bi lahko poravnala svoje dolgove in zagotovila stabilnost finančnega sistema.

Svet guvernerjev EMS je 8. julija 2015 pozval Evropsko komisijo, naj oceni morebitno ogroženost finančne stabilnosti evrskega območja, vzdržnost grškega zadolževanja in njene morebitne finančne potrebe. Ta ocena je pogoj za začetek pogajanj o programu.

Na podlagi ocene, ki jo je Evropska komisija pripravila v sodelovanju z ECB in je bila objavljena 10. julija 2015, je Svet guvernerjev EMS sklenil, da se pogajanja o novem programu finančne pomoči Grčiji lahko začnejo.

Vzdržnost zadolževanja

Komisija je v analizi vzdržnosti grškega zadolževanja, ki jo je pripravila v sodelovanju z ECB, ugotovila, da bi lahko vzdržnost zadolževanja dosegli z daljnosežnim in verodostojnim programom reform ter dodatnimi ukrepi, povezanimi z dolgom, pri čemer nominalni odpisi ne bi bili potrebni.

Evroskupina je 14. avgusta 2015 v skladu z izjavo, sprejeto na vrhu držav evrskega območja 12. julija, potrdila, da je pripravljena po potrebi razmisliti o dodatnih ukrepih, s katerimi bi zagotovili, da bruto potrebe Grčije po financiranju ostanejo vzdržne. Ti ukrepi bi lahko vključevali morebitno podaljšanje odplačilnih rokov, pogoj zanje pa bo dosledno izvajanje ukrepov, ki so bili dogovorjeni v okviru programa.

Evroskupina se je na seji 24. maja 2016 dogovorila o vrsti ukrepov za zagotovitev vzdržnosti grškega javnega dolga. Ukrepi so razdeljeni na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. Nekatere je treba izvesti pred iztekom programa, druge pa po njegovem uspešnem zaključku. Obseg slednjih bo določen glede na posodobljeno analizo vzdržnosti dolga.

Evroskupina je 5. decembra 2016 potrdila celoten sklop kratkoročnih ukrepov za odpis dolga Grčiji. Ti ukrepi bodo zelo pozitivno vplivali na vzdržnost grškega javnega dolga. Med njimi so:

  • bolj enakomerna porazdelitev odplačevanja s strani Grčije v okviru sedanje tehtane povprečne zapadlosti posojil do 32,5 let
  • zmanjšanje tveganja v povezavi z obrestno mero z uporabo strategije financiranja v okviru EFSF in EMS, ne da bi pri tem nastali dodatni stroški za države, vključene v prejšnje programe posojil
  • ukinitev pribitka na obrestno mero za leto 2017 v povezavi s tranšo drugega grškega programa, namenjeno za odkup dolga

Upravna odbora direktorjev EMS in EFSF sta 23. januarja 2017 uradno sprejela ukrepe, ki se zdaj lahko začnejo izvajati.

Predhodni ukrepi

Po oceni ogroženosti, finančnih potreb in vzdržnosti zadolževanja so se voditelji držav evrskega območja 13. julija 2015 z Grčijo dogovorili o predhodnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti, da bi se lahko začeli pogajati o pogojih, navedenih v memorandumu o soglasju.

Med drugim so bili dogovorjeni naslednji predhodni ukrepi:

  • ukrepi v zvezi z DDV in pokojninsko reformo
  • prenos direktive o sanaciji in reševanju bank (pravila bančne unije)
  • zaščita neodvisnosti grškega statističnega organa (ELSTAT)
  • sprejetje zakonika o civilnem postopku

Grčija je te dogovorjene predhodne ukrepe izvedla do 14. avgusta 2015.

Evroskupina se je 16. julija 2015 dogovorila, da se bo začela pogajati o novem programu, Svet guvernerjev EMS pa je 17. julija 2015 načeloma sklenil, da Grčiji odobri pomoč za stabilnost.

Memorandum o soglasju

Svet guvernerjev EMS je 19. avgusta 2015 potrdil memorandum o soglasju, v katerem so opredeljene reformne politike, ki bi jih morala Grčija uresničiti, potem ko so ga v skladu z nacionalnimi postopki potrdile države članice EMS.

Isti dan je odobril tudi sporazum o posojilu (t. i. krovni sporazum o finančni pomoči).

Junija 2016 je bil med prvim pregledom programa podpisan dodaten memorandum o soglasju. V njem so z določitvijo rezultatov za področja iz prvotnega memoranduma o soglasju posodobili pogoje za obdobje do tretjega četrtletja 2017.

Grški program: ključne točke

Reforme, dogovorjene v memorandumu, je mogoče uvrstiti v štiri glavne sklope:

  • ponovna fiskalna vzdržnost
  • zaščita finančne stabilnosti
  • izvedba reform, ki prispevajo k rasti in novim delovnim mestom
  • modernizacija vladnega sektorja

Grčija se je med drugim obvezala, da bo pri pripravi reform v celoti izkoristila tehnično pomoč EU, ki jo bo imela na voljo. To tehnično pomoč usklajuje nova podporna služba Evropske komisije za strukturne reforme.

Ponovna fiskalna vzdržnost

Kaj je primarni presežek?

Da bi se štelo, da je vlada dosegla primarni presežek, morajo biti njeni tekoči prihodki višji od njene tekoče porabe (brez obresti na dolgove). Z ohranjanjem primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju je mogoče zmanjšati javni dolg in ponovno vzpostaviti fiskalno vzdržnost, to pa je nujno potrebno za ponovno trajnostno gospodarsko rast.

Od Grčije se pričakuje, da si bo v srednjeročnem obdobju prizadevala za ciljni primarni presežek v višini 3,5 % BDP. Dosegla naj bi ga predvsem s:

  • fiskalnimi reformami, tudi reformo sistema DDV in pokojninskega sistema, podprtimi z ambicioznim programom, ki bo pripomogel k večjemu spoštovanju davčnih predpisov in boljšemu upravljanju javnih financ
  • bojem proti davčnim utajam, pri čemer naj bi ustrezno zaščitila ranljive skupine

Dogovorjeni potek fiskalnega prilagajanja za dosego primarnega presežka je naslednji:

  • –0,25 % v letu 2015
  • 0,5 % v letu 2016
  • 1,75 % v letu 2017
  • 3,5 % v letu 2018

Zaščita finančne stabilnosti

Od Grčije se pričakuje, da bo sprejela ukrepe, s katerimi bo zagotovila trdne temelje za svoj finančni sektor.

Pogoji v memorandumu o soglasju med drugim vključujejo:

  • rešitev problematike slabih posojil v bančnem sektorju
  • dokapitalizacijo bank
  • boljše upravljanje grškega sklada za finančno stabilnost in bank

Dokapitalizacija bank

ECB je jeseni 2015 opravila celovito oceno in pregled kakovosti sredstev najpomembnejših grških bank. Na podlagi te ocene so bile prizadete banke dokapitalizirane, kot je bilo dogovorjeno v izjavi, ki jo je 14. avgusta 2015 dala Evroskupina.

V ta namen je bilo – potem ko je Evropska komisija sprejela potrebne odločitve o državni pomoči – kot dopolnilo zasebnemu kapitalu, ki so ga zbrale banke, prek evropskega mehanizma za stabilnost v grški instrument za finančno stabilnost izplačanih 5,4 milijarde EUR.

Rast, konkurenčnost in naložbe

Grčija naj bi pripravila in izvedla številne reforme za povečanje rasti, konkurenčnosti in naložb. Pričakujejo se zlasti reforme trga dela in proizvodnih trgov, tudi energetskega. Reforme bi morale zagotoviti dosledno izpolnitev zahtev EU in prispevati k uvajanju najboljših evropskih praks.

V okviru reform trga dela naj bi pregledali okvire za kolektivna pogajanja in določanje plač, pravico do stavk in kolektivno odpuščanje. Med prednostnimi nalogami bi moralo biti tudi preprečevanje neprijavljenega dela.

Program privatizacije

Od Grčije se pričakuje tudi izvedba programa privatizacije in politik za spodbujanje naložb. Grške oblasti so se obvezale, da bodo sprejele zakonodajo, s katero bodo zagotovile preglednost privatizacije.

Poleg tega je eden od pogojev programa tudi zahteva po vzpostavitvi neodvisnega sklada, ki ga bodo upravljali grški organi pod nadzorom ustreznih institucij EU. Naloga sklada je privatizirati grško državno premoženje, ki bo neodvisno ocenjeno.

V skladu z izjavo vrha evrskega območja z dne 12. julija 2015 bodo sredstva, ki naj bi bila zbrana s programom privatizacije, porabljena za:

  • odplačilo dokapitalizacije bank in drugega premoženja
  • zmanjšanje deleža grškega javnega dolga v BDP
  • naložbe

Posodobitev državne in javne uprave

Posodobitev državne in javne uprave je ena od ključnih prednostnih nalog v okviru programa. Še posebej pomemben cilj je povečanje učinkovitosti javnega sektorja pri zagotavljanju javnih dobrin in storitev.

Program vključuje ukrepe za večjo učinkovitost pravosodnega sistema in okrepitev boja proti korupciji. Zajema tudi krepitev institucionalne in operativne neodvisnosti nacionalnih institucij, kot sta davčna uprava in statistični urad (ELSTAT).

Finančna pomoč v okviru programa

Iz evropskega mehanizma za stabilnost je mogoče zagotoviti finančno pomoč v višini do 86 milijard EUR. Prek EMS se sredstva zbirajo na finančnih trgih in nato dajejo posojila grški vladi.

Z novim programom Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za Grčijo bi se zmanjšal znesek, ki bi ga potrebovali iz EMS.

Znesek finančne pomoči, ki jo potrebuje Grčija, bi bilo mogoče zmanjšati tudi, če bi si država med izvajanjem programa lahko znova izposojala na finančnih trgih. Na znesek bo prav tako vplivalo to, kako uspešni bodo grški reformni ukrepi, vključno s privatizacijo državnega premoženja.

Podpora iz evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM)

Med pogajanji o novem programu julija 2015 je Grčija iz EFSM dobila premostitveno posojilo v višini 7 milijard EUR.

Posojilo je bilo odplačano, ko se je začel izvajati program EMS, in vključeno v skupni znesek 86 milijard EUR, ki je bil rezerviran v okviru programa EMS.

Izplačilo finančne pomoči

Grčija finančno pomoč prejema v ločenih tranšah, ki so nadalje razdeljene na podtranše in obroke.

Pogoj za sprostitev posameznega obroka je uspešno izpolnjevanje dogovorjenih pogojev.

Prva tranša v okviru programa EMS je znašala 26 milijard EUR; znesek je bil sproščen, potem ko je to 19. avgusta 2015 odobril Svet guvernerjev EMS, Grčiji pa je bil izplačan skupni znesek v vrednosti 24,1 milijarde EUR.

Evroskupina je 24. maja 2016 potrdila dogovor na delovni ravni glede prvega pregleda programa, kar bo EMS omogočilo i, da po zaključku ustreznih postopkov potrditve v EMS in državah članicah evrskega območja izplača drugo tranšo (10,3 milijarde EUR) finančne pomoči v več obrokih.

Evropska komisija je 9. junija 2016 v okviru prvega pregleda programa objavila poročilo o skladnosti z memorandumom o soglasju. V tem poročilu, ki vključuje tudi posodobljeno analizo vzdržnosti dolga, je izvajanje programa na splošno pozitivno ocenjeno, hkrati pa je v njem izraženo mnenje, da se lahko sprosti naslednji obrok finančne pomoči za servisiranje grškega dolga in poravnavo domačih zaostalih plačil.

TranšaZnesekRazpoložljivost
Prva tranša26 milijard EURZnesek je bil sproščen, potem ko je Svet guvernerjev EMS 19. avgusta 2015 odobril finančno pomoč.
Prva podtranša10 milijard EURPredvidena za dokapitalizacijo in reševanje bank. Znesek je bil na voljo od 23. novembra 2015. Decembra 2015 je bil z ločenega računa EMS na račun grškega sklada za finančno stabilnost nakazan znesek 5,4 milijarde EUR, potem ko je Evropska komisija sprejela ustrezne odločitve o državni pomoči. Preostali znesek ni bil porabljen.
Druga podtranša16 milijard EURIzplačana v več obrokih.
Prvi obrok druge podtranše13 milijard EURSproščen 20. avgusta 2015.
Drugi obrok druge podtranše2 milijardi EURZnesek je bil sproščen 24. novembra 2015, potem ko je bil uspešno izveden prvi sklop ključnih ukrepov.
Tretji obrok druge podtranše1 milijarda EURZnesek je bil sproščen 23. decembra 2015, potem ko je bil uspešno izveden drugi sklop ključnih ukrepov.
Druga tranša 10,3 milijarde EUR Drugo tranšo je upravni odbor direktorjev EMS odobril 17. junija 2016.
Prva podtranša druge tranše 7,5 milijarde EURIzplačilo je upravni odbor direktorjev EMS odobril 17. junija 2016.
Druga podtranša druge tranše 1,1 milijarde EUR

Politična odobritev Evroskupine je bila potrjena 10. oktobra 2016. Svet guvernerjev EMS je izplačilo odobril 25. oktobra. Ta znesek bo uporabljen za servisiranje dolga.

Tretja podtranša druge tranše 1,7 milijarde EUR Upravni odbor direktorjev EMS je izplačilo odobril 25. oktobra, potem ko je prejel pozitivno oceno o grški poravnavi neto zaostalih plačil. Ta znesek bo izplačan na namenski račun za poravnavo zaostalih plačil.

 

Ključni ukrepi

V okviru programa je izvedba ključnih ukrepov pogoj za sprostitev dogovorjenega obroka finančne pomoči. Izplačilo prvih dveh obrokov prve tranše je bilo na primer povezano z dvema sklopoma ključnih ukrepov.

Institucije in grški organi so se med prvim pregledom programa dogovorili o 15 posebnih ključnih ukrepih, ki naj bi jih izvedli do konca septembra 2016. S temi ukrepi so povezani naslednji rezultati, ki naj bi jih dosegli v okviru programa:

  • pokojninske reforme
  • upravljanje bank
  • reforme energetskega sektorja
  • dokončna vzpostavitev privatizacijskega sklada
  • ustanovitev davčne agencije

(Podroben seznam ključnih ukrepov je na voljo v poročilu o skladnosti iz junija 2016, poglavje 5).

Evroskupina je 10. oktobra pozdravila dejstvo, da je Grčija uspešno izvedla 15 dogovorjenih ključnih ukrepov, in izrazila mnenje, da se po odobritvi Sveta guvernerjev EMS lahko izplača naslednja podtranša – v višini 1,1 milijarde EUR – za servisiranje grškega dolga.

Udeležba MDS

V skladu s Pogodbo o EMS se hkrati s programom EMS ponavadi izvaja tudi program MDS. V primeru tretjega programa pomoči Grčiji bo odločitev o nadaljnji finančni podpori tej državi odvisna od tega, ali bo ta sklad ocenil, da:

  • so bile izvedene vse fiskalne in strukturne reforme ter reforme finančnega sektorja, vključene v prvi pregled izvajanja programa EMS
  • je bila opravljena analiza potreb po nadaljnjih ukrepih
  • je bil dosežen dogovor o morebitnem odpisu dolga zaradi zagotavljanja vzdržnosti zadolževanja

MDS je 24. maja 2016 izrazil namero, da bo izvršnemu odboru MDS predlagal, da do konca leta 2016 odobri finančni aranžma, ki bi spodbudil izvajanje dogovorjenih reform v Grčiji.

Spremljanje

Napredek pri izvajanju programa spremlja Evropska komisija, ki pri tem sodeluje z ECB, EMS in, kadar je to mogoče, MDS. Vsake tri mesece naj bi v Atenah izvedla pregledovalne misije, ki jih je mogoče dopolniti še z vmesnimi misijami.

Pregledi so glede na napredek, ki ga grški organi dosežejo pri izpolnjevanju pogojev v okviru programa, priložnost za posodobitev makroekonomskih predpostavk in navedenih pogojev.

Prejšnji programi

Grčija je v obdobju 2010–2015 izvajala dva programa za prilagoditev.

Prvi program

Financiranje prvega programa za prilagoditev je bilo zagotovljeno z dvostranskimi posojili, ki so jih Grčiji dale države članice evrskega območja prek „instrumenta posojil za Grčijo“. Evroskupina ga je najavila 2. maja 2010.

V okviru prvega programa je Grčija prejela skupno52,9 milijarde EUR finančne pomoči. MDS ji je izplačal dodaten znesek v višini okoli 20 milijard EUR.

Drugi program

Drugi program za prilagoditev je nadomestil prvega. Evroskupina ga je potrdila 9. marca 2012, izvajal pa se je do junija 2015.

Sredstva so zagotovile države članice evrskega območja prek evropskega instrumenta za finančno stabilizacijo (EFSF). V tem obdobju je bilo iz EFSF izplačanih 141,8 milijarde EUR, MDS pa je prispeval približno 12 milijard EUR.