Varstvo in spodbujanje človekovih pravic

Evropski parlament, Evropska komisija in Svet so leta 2000 razglasili Listino EU o temeljnih pravicah, v kateri so določene temeljne pravice in svoboščine, ki jih priznava Evropska unija.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so pravice, svoboščine in načela iz Listine postali pravno zavezujoči za EU in države članice pri izvajanju zakonodaje EU. Pogodba vsebuje tudi poziv Evropski uniji, naj pristopi k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Lizbonska pogodba zavezuje k:

  • spoštovanju temeljnih pravic v Evropski uniji
  • zavzemanju za človekove pravice in njihovo uveljavljanje pri zunanjem delovanju EU

Svet zagotavlja, da so pri oblikovanju zakonodaje in ukrepov EU upoštevane temeljne pravice. Za človekove pravice se zavzema tudi v odnosih z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi institucijami ter v pogajanjih o mednarodnih sporazumih.

Človekove pravice v EU

Varstvo človekovih pravic je horizontalno vprašanje, ki zadeva delovanje EU na vseh področjih, zato jih morajo pri svojem delu upoštevati vsa telesa Sveta, ne glede na temo, ki jo obravnavajo.

Ustanovljeno je bilo tudi posebno telo, in sicer Delovna skupina za temeljne pravice, državljanske pravice in prosti pretok oseb, ki se ukvarja z vsemi vprašanji, neposredno povezanimi s temeljnimi pravicami.

Svet se pri svojem delovanju na področju temeljnih pravic med drugim osredotoča na:

  • izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah
  • pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah

Izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah

Reforma varstva podatkov

Varstvo osebnih podatkov je po pravu EU temeljna pravica. Svet in Evropski parlament sta aprila 2016 sprejela zakonodajni sveženj ukrepov za reformo in posodobitev varstva osebnih podatkov.

EU po potrebi sprejme zakonodajo, s katero zagotavlja varstvo pravic, zapisanih v Listini. To vključuje vprašanja, kot je pravica do poštenega sojenja in varstvo osebnih podatkov.

Poleg tega je Svet leta 2011 sprejel sklepe, v katerih je opredelil svojo vlogo pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja Listine EU. V njih je navedel, da mora ukrepati na več področjih, tudi glede treh glavnih vprašanj.

1. Letno poročilo Komisije o uporabi Listine

Komisija vsako pomlad predloži letno poročilo o uporabi Listine, na podlagi katerega nato Svet opravi letno razpravo o Listini in po izmenjavi mnenj sprejme sklepe o poročilu Komisije. Leta 2016 je bilo v ospredju teh sklepov več vprašanj, vključno z ozaveščenostjo in spoštovanjem, rasizmom in ksenofobijo ter skladnostjo med notranjimi in zunanjimi politikami.

2. Sodelovanje z Agencijo EU za temeljne pravice

Svet še naprej tesno sodeluje z Agencijo EU za temeljne pravice tako, da:

  • sprejme pravno podlago in večletni okvir za Agencijo
  • zagotovi, da so po objavi letnega poročila Agencije, drugih študij in poročil sprejeti ustrezni ukrepi

Leta 2016 je bila dopolnitev tega letnega poročila vključena v sklepe Sveta o uporabi Listine v letu 2015.

3. Temeljne pravice v zakonodajnem postopku

Vsa pripravljalna telesa Sveta morajo zagotoviti, da so v besedilih, o katerih razpravljajo, upoštevane temeljne pravice. Delovna skupina za temeljne pravice, državljanske pravice in prosti pretok oseb je, da bi olajšala delo, skupaj s pravno službo Sveta pripravila več smernic za preverjanje združljivosti predlogov s temeljnimi pravicami. Smernice so bile nazadnje posodobljene leta 2014.

Pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah

Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, sprejeto leta 1950, je ratificiralo 47 držav članic Sveta Evrope. Med njenimi pogodbenicami je vseh 28 držav članic EU.

Da bi zagotovili, da bi enaki standardi kot za države članice veljali tudi za EU in v okviru prava EU, je v Lizbonski pogodbi zapisano, da mora Evropska unija pristopiti k tej konvenciji. S pristopom bi poskrbeli za popolno varstvo temeljnih pravic državljanov EU in okrepili temeljne vrednote. Prav tako bi izboljšali učinkovitost zakonodaje EU in povečali doslednost pri varovanju temeljnih pravic v Evropi.

Sodišče EU je 18. decembra 2014 izdalo negativno mnenje o združljivosti osnutka sporazuma s Pogodbama EU. Trenutno poteka razprava o novi rešitvi, s katero bi bilo mogoče izpolniti obveznost pristopa iz Pogodbe in hkrati upoštevati vse vidike, ki jih je Sodišče navedlo v svojem mnenju.

Človekove pravice zunaj EU

Spoštovanje človekovih pravic je temeljni del vseh odnosov, ki jih ima EU z državami, ki niso njene članice, in mednarodnimi institucijami. Na primer, vse pogodbe in sporazumi, ki jih EU podpiše, morajo biti skladni s človekovimi pravicami, zapisanimi v Listini EU. To pomeni, da morajo vsa telesa Sveta, ki se ukvarjajo z zunanjimi zadevami, pri svojem delu upoštevati vidik človekovih pravic.

Uveljavljanje človekovih pravic pa je tudi samo po sebi prednostna naloga. Delovanje EU na tem področju temelji na smernicah iz akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, sprejetega julija 2015 za obdobje 2015–2019.

V Svetu se z mednarodnimi zadevami, neposredno povezanimi s človekovimi pravicami, ukvarja posebno telo, in sicer Delovna skupina za človekove pravice.

Svet se pri svojem delovanju na področju temeljnih pravic med drugim osredotoča na:

  • določitev prednostnih nalog EU v okviru forumov ZN za človekove pravice
  • sprejemanje tematskih smernic v podporo zunanjemu delovanju EU
  • vzpostavljanje dialogov o človekovih pravicah z državami, ki niso članice EU
  • sprejemanje letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji

Določitev prednostnih nalog EU v okviru forumov ZN

Svet se dogovori tudi o prednostnih nalogah EU v okviru Generalne skupščine ZN.

18. julija 2016 je sprejel prednostne naloge EU za 71. zasedanje Generalne skupščine ZN, ki med drugim vključujejo več točk o človekovih pravicah.

Svet je odgovoren za opredeljevanje strateških prednostnih nalog Evropske unije v okviru forumov ZN za človekove pravice. V ta namen vsako leto sprejme sklepe, v katerih začrta glavne smeri ukrepanja EU za mesece, ki sledijo. V letu 2017 bo EU med drugim:

  • spodbujala varno in ugodno okolje za nevladne organizacije s področja človekovih pravic in zagovornike človekovih pravic
  • zagotavljala, da se vsa pozornost nameni perečim razmeram na področju človekovih pravic in humanitarnim razmeram v Siriji
  • opozarjala na resne kršitve človekovih pravic, povezane s konfliktom v vzhodni Ukrajini
  • nasprotovala usmrtitvam in si prizadevala za odpravo smrtne kazni
  • trdno zagovarjala popolno prepoved mučenja v vseh okoliščinah
  • obsojala zlorabe človekovih pravic žensk in otrok s strani terorističnih skupin, kot sta Daiš in Boko Haram
  • spodbujala svobodo veroizpovedi ali prepričanja ter načeli enakosti in prepovedi diskriminacije
  • varovala pravice prosilcev za azil, beguncev, migrantov in razseljenih oseb

Sprejetje tematskih smernic

Svet pripravlja in sprejema tudi tematske smernice za zunanje delovanje EU s praktičnimi informacijami za uslužbence EU o tem, kako prispevati k uveljavljanju določenih pravic.

Vzpostavljanje dialogov o človekovih pravicah

Evropska unija ima prek službe za zunanje delovanje redne dialoge o človekovih pravicah z državami, ki niso članice EU. Vsi dialogi so vzpostavljeni v skladu s smernicami EU za dialoge o človekovih pravicah, ki jih je Svet sprejel leta 2001 in nazadnje posodobil leta 2008.

V skladu s temi smernicami je treba pred odločitvijo o začetku dialoga najprej oceniti stanje na področju človekovih pravic v zadevni državi. To naredi Delovna skupina za človekove pravice v sodelovanju z drugimi pristojnimi delovnimi skupinami.

Po opredelitvi zastavljenih ciljev in več predhodnih pogovorih z državo Svet s sklepi sprejme dokončno odločitev o začetku dialoga.

Poročanje: človekove pravice in demokracija

Svet vsako leto sprejme poročilo o človekovih pravicah in demokraciji, v katerem so opisane vse dejavnosti in dosežki EU pri uveljavljanju človekovih pravic v okviru njenega zunanjega delovanja. 20. junija 2016 je sprejel tematski del letnega poročila EU za leto 2015. Svet je 20. septembra 2016 sprejel del poročila za leto 2015, v katerem so obravnavana vprašanja v zvezi s posameznimi državami in regijami.