Evropski sklad za strateške naložbe

Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je osrednji element naložbenega načrta za Evropo, namenjen spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in konkurenčnosti v Evropski uniji.

Sklad naj bi bil v pomoč pri uporabi javnih sredstev, med drugim finančnih sredstev iz proračuna EU, za spodbujanje zasebnih naložb za vrsto projektov, ki se izvajajo v EU. Gre za projekte na področju infrastrukture, raziskav in inovacij, izobraževanja, zdravja, informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugod.

Sklad je prepoznaven in pregleden subjekt ter ločen račun, s katerim upravlja Evropska investicijska banka (EIB). Ustanovljen je bil julija 2015 z uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov.

Novi predlog o skladu EFSI

Svet od septembra 2016 pripravlja nov predlog o Evropskem skladu za strateške naložbe, s katerim naj bi bila spremenjena uredba o skladu EFSI iz leta 2015.

Svet je decembra 2016 sprejel dogovor glede stališča za pogajanja z Evropskim parlamentom o predlagani uredbi. Pogajanja se bodo začela, ko bo tudi Parlament sprejel dogovor o svojem stališču.

Stališče Sveta o spremenjeni uredbi: glavne točke

Svet se je strinjal z večino predlaganih sprememb in vnesel več svojih predlogov.

Trajanje sklada in finančni pogoji

V skladu s pogajalskim stališčem Sveta:

  • bi trajanje sklada podaljšali do leta 2020
  • bi se proračunsko jamstvo EU povečalo za 10 milijard EUR na skupno 26 milijard EUR (od tega bi bilo 16 milijard EUR prvotnega jamstva na voljo do sredine leta 2018)
  • bi se prispevek Evropske investicijske banke (EIB) povečal na 7,5 milijarde EUR (s trenutnega zneska v višini 5 milijard EUR)
  • bi se skupni naložbeni cilj sklada povečal na 500 milijard EUR
  • bi bilo podporo iz sklada EFSI po potrebi mogoče enostavno kombinirati z drugimi finančnimi sredstvi EU, npr. iz strukturnih in investicijskih ter drugih skladov

Upravičeni projekti in območja

Svet v okviru splošnega pristopa predlaga razširitev financiranja iz sklada EFSI na področja, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakultura in druga področja biogospodarstva.

Predlaga tudi, naj bo poskrbljeno, da se pri nobenem projektu, ki se podpira iz sklada EFSI, ne bi uporabljale strategije za izogibanje davkom, kot so agresivno davčno načrtovanje in podobne sheme.

Podnebne spremembe

Svet predlaga, naj sklad EFSI prispeva k uresničevanju ciljev EU v boju proti podnebnim spremembam. Tako naj bi bilo vsaj 40 % finančnih sredstev iz sklada EFSI, dodeljenih skupnim ciljem na področju infrastrukture in inovacij, namenjenih za podnebne ukrepe. Svet predlaga, naj ta izračun ne vključuje deleža sklada, namenjenega malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Odpravljanje tržnih pomanjkljivosti in razkrivanje naložbenih ozkih grl

Z okrepitvijo sklada bi podprli tiste projekte, ki očitno prispevajo k odpravljanju ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin.

Svet predlaga tudi, naj EIB z ugotovitvami, do katerih pride v okviru dejavnosti sklada EFSI glede ovir za naložbe, seznanja Evropsko komisijo. Slednjo poziva, naj te informacije uporabi pri svojih prizadevanjih za izboljšanje regulativnega okolja, da bi spodbudili naložbe (v okviru „tretjega stebra“ naložbenega načrta za Evropo).

Naslednje poročilo o uspešnosti sklada

Svet predlaga, naj Evropska komisija oceni uspešnost sklada, uporabo jamstva EU in delovanje Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe ter mu o tem poroča.

Predlaga, naj bo prvo poročilo predloženo do 30. junija 2018, drugo pa do 31. decembra 2019. Slednje bi moralo biti podlaga za nadaljnje odločitve o podaljšanju ali prenehanju dejavnosti sklada po letu 2020.

Preglednost

Svet se strinja, da bi morali poskrbeti, da bodo odločitve o dodelitvi podpore iz sklada EFSI projektom in razlogi zanje dostopni javnosti. Svet predlaga, naj se te odločitve objavijo, potem ko dejavnosti sklada EFSI odobri svet direktorjev EIB.

V Svetu

15. december 2016: Evropski svet je pozdravil dogovor, dosežen v Svetu glede podaljšanja sklada EFSI.

6. december 2016: Svet je sprejel dogovor o pogajalskem stališču glede predloga o podaljšanju sklada EFSI.

20. in 21. oktober 2016: Evropski svet je pozval Svet, naj decembra 2016 sprejme dogovor o pogajalskem stališču glede novega predloga o skladu EFSI in pri tem upošteva neodvisno zunanjo oceno, ki naj bi bila objavljena novembra 2016.

September 2016: Svet je začel obravnavati novi predlog za spremembo uredbe o skladu EFSI iz leta 2015, da bi podaljšali njegovo delovanje in uvedli tehnične spremembe Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe.

25. junij 2015: Svet je sprejel uredbo o EFSI, ki jo je 24. junija 2015 odobril Evropski parlament. Veljati je začela v začetku julija 2015.

28. maj 2015: Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o osnutku uredbe.

23. april 2015: Svet in Evropski parlament sta začela pogajanja o končni različici uredbe o EFSI.

10. marec 2015: Svet je sprejel pogajalsko stališče glede osnutka uredbe (splošni pristop Sveta).

Evropski sklad za strateške naložbe

Ključni cilji Evropskega sklada za strateške naložbe:

  • zagotavljanje večje sposobnosti prevzemanja tveganj za naložbene operacije EIB
  • odziv na pomanjkljivosti na trgu in prenizko naložbeno dejavnost
  • pomoč pri pridobivanju dodatnih naložb v višini približno 315 milijard EUR v treh letih

Namen

Glavna naloga sklada EFSI je prevzemanje nekaterih tveganj, povezanih z dejavnostmi Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada.

EIB lahko na podlagi večje sposobnosti odzivanja na tveganja, ki jo zagotavlja EFSI, vlaga v projekte z večjim profilom tveganja, kot bi sicer. Naložbe EIB s podporo jamstva EU naj bi pritegnile zasebne naložbe.

Ocenjuje se, da bo sklad, katerega skupna vrednost znaša 21 milijard EUR, dosegel splošni multiplikacijski učinek 1:15 in tako pritegnil približno 315 milijard EUR novih naložb.

To pomeni, da si lahko EIB na podlagi teh 21 milijard EUR izposodi približno trikrat toliko, tj. okoli 63 milijard EUR, ter ta sredstva porabi za naložbe in financiranje projektov.

S temi 63 milijardami EUR, ki bodo na voljo za naložbe, naj bi nato privabili naložbe zasebnih vlagateljev, ki naj bi skupaj znašale okoli 315 milijard EUR.

Ocena o multiplikacijskem učinku temelji na izkušnjah EIB in Evropske komisije, pridobljenih pri podobnih projektih v preteklosti.

Struktura

EFSI je prepoznaven in pregleden subjekt ter ločeno upravljan račun pri EIB. Dopolnjuje običajne naložbene dejavnosti EIB.

Sklad EFSI temelji na:

  • jamstvu iz proračuna EU v višini 16 milijard EUR (v podporo 16-milijardnemu jamstvu je v proračunu EU namenjenih osem milijard EUR)
  • petih milijardah EUR iz Evropske investicijske banke

Upravljanje

Evropski sklad za strateške naložbe se upravlja na dveh ravneh:

  • usmerjevalni odbor
  • investicijski odbor

Izvršni direktor je odgovoren za vsakodnevno upravljanje sklada EFSI in predseduje sejam investicijskega odbora. Redno poroča usmerjevalnemu odboru.

Kandidata za položaj izvršnega direktorja izbere usmerjevalni odbor, po zaslišanju pa ga mora potrditi še Evropski parlament.

Usmerjevalni odbor

Usmerjevalni odbor ima štiri člane: tri imenuje Evropska komisija, enega pa EIB. Usmerjevalni odbor sklada EFSI odloča o:

  • njegovi krovni strategiji
  • njegovem profilu tveganja
  • politikah in postopkih delovanja sklada EFSI
  • pravilih, ki se uporabljajo za naložbene platforme in nacionalne spodbujevalne banke.

Odbor odloča soglasno.

Investicijski odbor

Investicijski odbor preučuje projekte in odloča o tem, kateri se lahko potegujejo za jamstvo EU. Odgovarja usmerjevalnemu odboru.

Odbor je sestavljen iz osmih neodvisnih tržnih strokovnjakov in izvršnega direktorja. Strokovnjake po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje usmerjevalni odbor. Imenovani so za obdobje največ treh let, ki se lahko enkrat podaljša.

Organizacija sklada EFSI zagotavlja operativno neodvisnost investicijskega odbora.

Odbor odloča z navadno večino.

Projekti, ki bodo financirani

Sklad EFSI je namenjen projektom na različnih področjih, med drugim:

  • razvoju infrastrukture
  • raziskavam in razvoju ter inovacijam
  • naložbam v izobraževanje in usposabljanje, zdravje ter informacijsko-komunikacijske tehnologije
  • razvoju energetskega sektorja

Približno ena četrtina sklada je namenjena projektom v podporo malim in srednjim podjetjem (MSP) ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo je podjetje z največ 3 000 zaposlenimi, ki ne šteje za MSP.

Sklad EFSI ne zagotavlja nepovratnih sredstev ali subvencij.

Merila za izbiro projektov

Upravičeni projekti morajo:

  • biti ekonomsko upravičeni in tehnično izvedljivi
  • podpirati cilje EU
  • imeti potencial za pridobivanje drugih virov financiranja
  • biti projekti, ki potrebujejo pomoč iz sklada EFSI in jih ni mogoče izvesti samo s pomočjo obstoječih instrumentov EU in EIB

Projekti se lahko izvajajo kjer koli v EU in v katerem koli od upravičenih sektorjev: kvote glede na geografsko lego ali sektor ne obstajajo. Zagotovljeno bo, da EIB ne bo preveč izpostavljena v določenem sektorju ali na določenem geografskem območju.

Naložbene smernice

Podrobnejša merila za izbiro projektov so določena v naložbenih smernicah, ki so priložene uredbi o EFSI.

Investicijski odbor upošteva te smernice pri sprejemanju odločitev o uporabi jamstva EU za projekte.

Smernice se lahko spremenijo z delegiranimi akti.

Jamstvo

V skladu z uredbo o EFSI zagotavlja EU v podporo naložbenim operacijam in operacijam financiranja, ki jih izvaja EIB, jamstvo v višini 16 milijard EUR. V ta namen bo ustanovljen jamstveni sklad v vrednosti 8 milijard EUR, namenjen zaščiti proračuna EU pred morebitnimi izgubami iz dejavnosti EFSI.

Jamstveni sklad se bo postopoma polnil s sredstvi iz splošnega proračuna EU ter sčasoma dosegel ciljno raven 8 milijard EUR. To bo predstavljalo 50 % skupnega jamstva, ki ga bo EU zagotovila v okviru uredbe o EFSI.

Jamstvo se financira s prerazporeditvami naslednjih finančnih sredstev:

  • 2,8 milijarde EUR iz instrumenta za povezovanje Evrope
  • 2,2 milijarde EUR iz programa Obzorje 2020
  • 3 milijarde EUR iz neporabljene proračunske rezerve

Trajanje sklada

Evropska komisija mora v skladu z uredbo o ustanovitvi sklada EFSI oceniti njegovo delovanje in presoditi, ali so cilji iz uredbe uresničeni. Glede na rezultat ocene lahko Komisija predlaga razširitev dejavnosti sklada.

Na podlagi ocene, ki je bila opravljena na začetku leta 2016, je Evropska komisija predlagala spremembo uredbe o skladu EFSI, da bi njegove dejavnosti podaljšali do 31. decembra 2020.

Pravila Pakta za stabilnost in rast ter naložbe

Evropska komisija predlaga, da se prispevki držav članic v sklad EFSI ne bi upoštevali bodisi pri preventivnih bodisi pri korektivnih pravilih iz Pakta za stabilnost in rast.

Kdo lahko sodeluje v dejavnostih, ki jih spodbuja EFSI?

Države članice EU

Države članice EU lahko v sklad EFSI prispevajo z jamstvi ali gotovino.

Sodelujejo lahko v okviru „naložbenih platform“, ki bodo namenjene podpori skupin projektov. Prispevajo lahko tudi k financiranju konkretnih projektov.

Poleg tega lahko države članice prispevajo tudi v okviru svojih nacionalnih spodbujevalnih bank, tj. javnih ustanov, ki izvajajo finančne dejavnosti v podporo splošnemu razvoju v državah članicah.

Drugi vlagatelji

Drugi vlagatelji iz javnega in zasebnega sektorja lahko prispevajo k projektom ali naložbenim platformam. Prispevanje v EFSI ne daje nikakršne pravice do vplivanja na upravljanje sklada.

Nadaljnji ukrepi

Svet bo začel pogajanja o osnutku spremenjene uredbe o skladu EFSI z Evropskim parlamentom, ko bo ta sprejel svoje pogajalsko stališče.