Zaradi vse večje nestabilnosti v južnem sosedstvu EU vse več ljudi poskuša priti v Evropsko unijo. EU in njene države članice krepijo prizadevanja za oblikovanje učinkovite, humanitarne in varne evropske migracijske politike.

Evropski svet ima v teh prizadevanjih pomembno vlogo, saj opredeljuje strateške prednostne naloge. Svet EU na podlagi teh prednostnih nalog določa nekatere smernice za ukrepanje in zagotavlja mandate za pogajanja s tretjimi državami. Poleg tega sprejema zakonodajo ter opredeljuje posebne programe.

Svet in Evropski svet sta si v preteklih mesecih prizadevala za odločen odziv na več področjih. Časovnica v zvezi z migracijskimi pritiski vključuje pregled ključnih potez Sveta in Evropskega sveta pri oblikovanju odziva EU na migracijski pritisk.

Interaktivni zemljevid vrha o migracijah v Valetti
Za dostop do interaktivnega zemljevida kliknite na sliko (samo v angleščini in francoščini)

Predsedstvo Sveta je aktiviralo tudi enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize. To so orodja za krepitev podpore odzivanju Sveta v primeru krize, tako na politični kot na delovni ravni, v sodelovanju s Komisijo, ESZD in ustreznimi agencijami.

Migracijska politika EU zajema naslednja področja:

  • sodelovanje z državami izvora in tranzita
  • krepitev zunanjih meja EU
  • upravljanje migracijskih tokov in preprečevanje tihotapljenja migrantov
  • reformo skupnega evropskega azilnega sistema
  • zagotavljanje zakonitih migracijskih poti
  • spodbujanje vključevanja državljanov tretjih držav

sodelovanje z državami izvora in tranzita

Globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti je splošni okvir za odnose EU s tretjimi državami. V okviru tega pristopa je bilo zasnovanih in izpoeljanih več dialogov o migracijah, vzpostavljeni pa so bili tudi okviri za sodelovanje z zadevnimi tretjimi državami. Leta 2015 so se voditelji EU v odzivu na pritok migrantov v EU, predvsem iz afriških držav, dogovorili o akcijskem načrtu iz Vallette. Evropski svet je v letu 2016 odobril ustanovitev novega partnerskega okvira za migracije, da bi poglobili sodelovanje s ključnimi državami izvora. Istega leta je bila sprejeta izjava EU in Turčije, da bi zajezili tok neregularnih migracij prek Turčije v EU. Poleg tega EU izvaja ukrepe za zadovoljevanje nujnih humanitarnih potreb sirskih beguncev v Turčiji, Jordaniji in Libanonu.

Krepitev zunanjih meja EU

Učinkovito upravljanje zunanjih meja EU je bistvenega pomena, če želimo, da prosto gibanje znotraj EU dobro deluje. Evropska agencija za mejno in obalno stražo je bila vzpostavljena oktobra 2016, potem ko je Evropski svet septembra 2015 pozval k okrepitvi nadzora na zunanjih mejah. Trenutno potekajo pogajanja o odobritvi okrepljenega preverjanja na zunanjih mejah ter okrepitvi nadzora z uporabo novih tehnologij.

Ključni pojmi

Sporazum o ponovnem sprejemu: določa pravila za vračanje neregularnih rezidentov v njihovo državo izvora ali državo tranzita.

Premestitev: premestitev osebe, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, iz države članice, ki je odgovorna za obravnavo njene prošnje (trenutno Grčija ali Italija) v drugo državo članico.

Preselitev: razseljene osebe, ki niso državljani EU in nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, so preseljene iz države, ki ni članica EU, v državo članico EU.

Upravljanje migracijskih tokov in preprečevanje tihotapljenja migrantov

Ena od ključnih prednostnih nalog v okviru migracijske politike EU je preprečevanje nezakonitih migracij ter vračanje neregularnih migrantov v njihovo državo izvora. Direktiva o vračanju določa jasna, pregledna in pravična pravila za vračanje neregularnih državljanov tretjih držav. Sporazumi EU o ponovnem sprejemu so ključni za izvajanje politike vračanja EU. EU je vzpostavila tudi niz pomorskih operacij za zaščito meja EU, reševanje življenj migrantov na morju in boj proti mrežam trgovcev z ljudmi in tihotapcev.

Reforma skupnega evropskega azilnega sistema

Zaradi migracijske krize je postalo jasno, da je potrebna reforma skupnega evropskega azilnega sistema. Znotraj obstoječega okvira prosilci za azil niso obravnavani enotno, stopnja ugodno rešenih prošenj pa se razlikuje, kar bi lahko spodbudilo sekundarna gibanja in izbiranje najugodnejše azilne ureditve. V Svetu poteka obravnava sedem zakonodajnih predlogov Evropske komisije za reformo skupnega evropskega azilnega sistema.

Zagotavljanje zakonitih migracijskih poti

EU je zavezana zagotavljanju varnih in zakonitih poti v Evropo za tiste, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice so se julija 2015 dogovorile o preselitvi 22 504 oseb. Izjava EU in Turčije iz marca 2016 določa, da bo za vsakega Sirca, vrnjenega v Turčijo z grških otokov, iz Turčije v EU preseljen drugi Sirec. Komisija je 13. julija 2016 predlagala vzpostavitev stalnega okvira EU za preselitev, da bi določili skupne standarde in postopke. Poleg tega Svet preučuje predlog za izboljšanje direktive o modri karti za privabljanje visokokvalificiranih nadarjenih ljudi, ki jih gospodarstvo EU potrebuje.

Spodbujanje vključevanja državljanov tretjih držav

V ukrepih v zvezi s premestitvijo in preselitvijo, sprejetih v odziv na begunsko in migrantsko krizo, je poudarjeno, da je treba pomagati državam članicam, ki imajo manj izkušenj z vključevanjem. Državljani tretjih držav po vsej EU se dejansko pogosto srečujejo z ovirami na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja. Svet je v sklepih iz decembra 2016 pozval države članice, naj izmenjujejo najboljše prakse glede vključevanja državljanov tretjih držav, da bi izboljšali spremljanje in ocenjevanje vključevanja ter obravnavali vprašanje priznavanja kvalifikacij in spretnosti državljanov tretjih držav.