Zaradi vse večje nestabilnosti v južnem sosedstvu EU vse več ljudi poskuša priti v Evropsko unijo. EU in njene države članice krepijo prizadevanja za oblikovanje učinkovite, humanitarne in varne evropske migracijske politike.

Časovnica

7. 2. 2017

Schengensko območje: Svet priporočil podaljšanje nadzora na notranjih mejah

3. 2. 2017

Voditelji EU sprejeli dogovor o okrepitvi sodelovanja z Libijo za zajezitev pritoka migrantov

7. 12. 2016

Dogovor o sistematičnih kontrolah na zunanjih mejah

Odbor stalnih predstavnikov je 7. decembra 2016 odobril kompromisno besedilo, dogovorjeno z Evropskim parlamentom, o spremembi Zakonika o schengenskih mejah zaradi okrepitve kontrol na zunanjih mejah.

 

7. 12. 2016

Evropska agencija za mejno in obalno stražo ustanovila skupino za hitro ukrepanje

Skupino za hitro ukrepanje sestavlja 1500 uradnikov iz držav članic EU in pridruženih schengenskih držav.

13. 10. 2016

Svet za pravosodje in notranje zadeve

Evropski svet ima v teh prizadevanjih pomembno vlogo, saj opredeljuje strateške prednostne naloge. Svet EU na podlagi teh prednostnih nalog določa nekatere smernice za ukrepanje in zagotavlja mandate za pogajanja s tretjimi državami. Poleg tega sprejema zakonodajo ter spremlja pripravo in izvajanje posebnih programov.

Svet in Evropski svet sta si v preteklih mesecih prizadevala za odločen odziv na več področjih. Predsedstvo Sveta je aktiviralo tudi enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize (IPCR). To so orodja za krepitev podpore odzivanju Sveta v primeru krize, tako na politični kot na delovni ravni, v sodelovanju s Komisijo, ESZD in ustreznimi agencijami.

Preprečevanje nezakonitih migracijskih tokov

Za odpravo temeljnih vzrokov migracijskih tokov sta potrebna širok pristop ter tesno sodelovanje z državami izvora in tranzita. Svet želi z ukrepanjem na tem področju obravnavati vzroke, zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje domove, vključno s konflikti, politično in gospodarsko nestabilnostjo, kršenjem človekovih pravic in revščino.

Odzivanje na nujne humanitarne potrebe

EU podpira odzivanje na nujne potrebe sirskih beguncev s pomočjo agencijam ZN ter Libanonu, Jordaniji in Turčiji. Zagotavlja tudi humanitarno pomoč migrantom na zahodnobalkanski poti.

Interaktivni zemljevid vrha o migracijah v Valetti
Za dostop do interaktivnega zemljevida kliknite na sliko (samo v angleščini in francoščini)

Reševanje življenj na morju in ukrepi zoper kriminalne združbe

Svet je oktobra 2014 pozdravil začetek izvajanja operacije Triton, ki jo financira EU in je namenjena podpori operacijam iskanja in reševanja v osrednjem Sredozemlju. V okviru druge operacije – operacije Poseidon – se od leta 2006 izvaja nadzor nad območjem vzhodnega Sredozemlja.

EU skuša ukrepati tudi zoper kriminalne združbe, ki izkoriščajo ranljive migrante. Svet je zato maja 2015 sprejel dogovor o začetku vojaške operacije EU EUNAVFOR MED SOPHIA. Maja 2015 je Svet poleg tega sklenil okrepiti civilno misijo EUCAP Sahel Niger za podporo pri preprečevanju nedovoljenih migracij in zatiranju z njimi povezanega kriminala.

Krepitev zunanjih meja EU

Učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami EU je bistvenega pomena pri upravljanju migracijskih tokov v EU. V ta namen v Svetu potekajo razprave o prihodnjem upravljanju zunanjih meja EU, med drugim o uporabi novih tehnologij za nadzor meja.

Oktobra 2016 je začela uradno delovati Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Agencija bo pozorno spremljala zunanje meje EU, z državami članicami pa bo sodelovala pri hitrem prepoznavanju in obravnavanju morebitnih varnostnih groženj za zunanje meje EU. Decembra 2016 je v okviru agencije začela delovati sestava za hitri odziv. Sestavlja jo 1500 uradnikov, v kriznih razmerah pa jo je mogoče poslati na teren v petih delovnih dneh.

Premestitev in ponovna naselitev

Premestitev: premestitev osebe, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, iz države članice, ki je odgovorna za obravnavo njene prošnje, v drugo državo članico.

Preselitev: razseljene osebe, ki niso državljani EU in nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, so preseljeni iz države, ki ni članica EU, v državo članico EU.

Krepitev notranje solidarnosti in odgovornosti

Zaradi vse močnejših migracijskih tokov prek Sredozemlja je treba zagotoviti pomoč tistim državam članicam, ki se soočajo z velikimi migracijskimi pritiski. Svet se je v zadnjem letu dogovoril o premestitvi 160 000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice.

Poleg tega je EU sprejela ukrepe za pomoč državam članicam pri izpolnjevanju obveznosti glede registracije migrantov. Evropski svet se je v okviru tega ukrepanja junija 2015 dogovoril o vzpostavitvi zmogljivosti („žariščnih točk“) v najbolj obremenjenih državah članicah, kjer se izvaja registracija migrantov.

Zagotavljanje zakonitih poti

EU si prav tako prizadeva izboljšati upravljanje zakonitih migracij in azilnih tokov. Delo Sveta na tem področju zajema:

  • dogovor o preselitvi 20 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito
  • predlog za prostovoljni program humanitarnega sprejema

Vračanje in ponovni sprejem nezakonitih migrantov

Učinkovita migracijska politika mora vključevati tudi vračanje ljudi, ki nimajo pravice prebivati v EU, v njihove države izvora. EU v ta namen:

  • ugotavlja, katere države izvora lahko veljajo za varne
  • vodi pogajanja s tretjimi državami in z njimi sklepa sporazume o ponovnem sprejemu
  • za nekatere specifične in pomembne države sestavlja informativne dokumente za vračanje in ponovni sprejem