Reforma skupnega evropskega azilnega sistema

Skupni evropski azilni sistem določa minimalne standarde za obravnavo vseh prosilcev za azil in prošenj.

V praksi so obravnava prosilcev za azil in stopnje ugodno rešenih prošenj v državah članicah različne.

Te razlike lahko spodbudijo sekundarna gibanja in izbiranje najugodnejše azilne ureditve, razmere pa so se zaradi begunske in migracijske krize od začetka leta 2015 še poslabšale. Več držav članic je zato uvedlo začasni nadzor na notranjih mejah.

Z reformo skupnega evropskega azilnega sistema naj bi:

  • zagotovili, da bo sistem čim bolj učinkovit in bolj odporen na migracijske pritiske
  • odpravili dejavnike privlačevanja in sekundarna gibanja
  • preprečevali zlorabe in zagotovili ustrezno podporo najbolj prizadetim državam članicam

 

2017

23. junij

Voditelji EU še vedno odločeni reformirati skupni evropski azilni sistem

Na junijskem zasedanju Evropskega sveta so voditelji EU vnovič poudarili, da je treba reformirati skupni evropski azilni sistem. „Na podlagi napredka, doseženega med malteškim predsedovanjem, smo na splošno prepričani, da moramo z reformo skupnega evropskega azilnega sistema zagotoviti pravo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo,“ so izjavili.

Evropski svet poziva Svet, naj nadaljuje pogajanja in ob pomoči Komisije po potrebi spremeni zakonodajne predloge.

Začasni nadzor na notranjih mejah

Več držav članic ima zaradi migracijske in begunske krize težave s pomanjkljivostmi pri zagotavljanju učinkovitega nadzora zunanjih meja. Te pomanjkljivosti so vzrok sekundarnih gibanj neregularnih migrantov, kar resno ogroža javni red ali notranjo varnost v več državah članicah.

Svet je februarja 2017 sprejel priporočilo o podaljšanju začasnega notranjega nadzora v Avstriji in Nemčiji ter na Danskem, Švedskem in Norveškem. Te države lahko nadzor opravljajo le na nekaterih delih svojih meja, in sicer največ tri mesece. Ta odločitev je bila sprejeta po šestmesečnem podaljšanju začasnega nadzora na notranjih mejah v teh državah, dogovorjenem maja 2016, novembra 2016 pa je bil nadzor podaljšan še za nadaljnje tri mesece.

Prvotna odločitev iz maja 2016 je bila sprejeta na podlagi priporočila, ki ga je Komisija februarja 2016 sprejela zaradi odprave vrste pomanjkljivosti, ugotovljenih pri tem, kako Grčija uporablja schengenski pravni red na področju upravljanja zunanjih meja.

Schengenski zakonik določa, da lahko Komisija sproži postopek iz člena 29, če tri mesece po sprejetju tega priporočila še vedno obstajajo resne pomanjkljivosti, sprejeti ukrepi pa niso bili zadovoljivi.

Ta postopek Komisiji omogoča, da Svetu v sprejetje predloži priporočilo za ponovno uvedbo nadzora na eni ali več notranjih mejah. Takšen nadzor je mogoče uvesti za največ šest mesecev in ga podaljšati za dodatna šestmesečna obdobja, skupaj pa za največ dve leti.