Strateške smernice za pravosodje in notranje zadeve

V Lizbonski pogodbi je določeno, da mora biti Evropska unija območje svobode, varnosti in pravice, kjer se dosledno spoštujejo temeljne pravice. Evropski svet mora v ta namen oblikovati strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje na tem območju. Smernice zajemajo različne vidike, kot so nadzor na mejah, migracijska in azilna politika ter policijsko in pravosodno sodelovanje.

Evropski svet je junija 2014 določil strateške smernice za območje svobode, varnosti in pravice v prihodnjih letih. Te so usklajene s prednostnimi nalogami iz strateške agende za EU, ki je bila prav tako sprejeta junija. V smernicah se upošteva napredek, dosežen na podlagi stockholmskega programa, tj. večletnega programa za pravosodje in notranje zadeve za obdobje 2010–2014.

Vmesni pregled njihovega izvajanja bo opravljen leta 2017.

Podrobneje

EU se je po sprejetju Lizbonske pogodbe osredotočila na pripravo zakonodaje, s katero bo vzpostavljen trden pravni okvir za pravosodje in notranje zadeve. Po sprejetju strateških smernic junija 2014 se je zdaj usmerila na izvajanje in konsolidacijo obstoječih pravnih instrumentov in ukrepov politike. V zvezi s tem se v strateških smernicah poudarja potreba po:

  • doslednem in učinkovitem izvajanju sprejetih ukrepov
  • poglobitvi sodelovanja
  • okrepitvi vloge agencij EU
  • iskanju možnosti uporabe novih tehnologij

Evropski svet je izpostavil še potrebo po izboljšanju povezave med notranjimi in zunanjimi politikami EU. Nekatera globalna vprašanja, kot so priseljevanje in azil, boj proti terorizmu in varstvo osebnih podatkov, je treba obravnavati tako znotraj EU kot v odnosih s tretjimi državami.

Poleg teh splošnih vidikov so v strateških smernicah podrobneje opredeljene glavne prednostne naloge na različnih področjih pravosodja in notranjih zadev.

Varstvo in spodbujanje temeljnih pravic

EU mora zagotoviti varstvo in spodbujanje temeljnih pravic, tako znotraj kot zunaj svojih meja. Med temi pravicami je treba posebno pozornost nameniti varstvu podatkov. V strateških smernicah je bilo kot eden od ciljev na tem področju določeno sprejetje splošnega okvira za varstvo podatkov. Ta novi okvir je začel veljati maja 2016.

Priseljevanje, azil in meje

Glavni cilji na tem področju so bili:

  • čim bolj izkoristiti prednosti, ki jih EU lahko prinese zakonito priseljevanje
  • zagotoviti zaščito tistim, ki jo potrebujejo
  • preprečevati nezakonito priseljevanje ter izgubo življenj priseljencev, ki skušajo doseči Evropo

Pri tem je treba upoštevati načeli solidarnosti in pravične porazdelitve odgovornosti.

Zakonito priseljevanje

Za obvladovanje izziva, ki ga pomeni starajoče se prebivalstvo, mora Evropa ostati privlačna destinacija za nadarjene in kar najbolj izkoristiti prednosti, ki jih prinaša zakonito priseljevanje. V strateških smernicah se je pozvalo k razpravi s poslovno skupnostjo in drugimi socialnimi partnerji, ki bo podkrepljena s sprejetjem usklajenih in učinkovitih predpisov ter aktivnimi politikami vključevanja v državah članicah.

Azil

EU se je zavezala zagotavljanju mednarodne zaščite, zato potrebuje močno evropsko azilno politiko. Ena od glavnih prednostnih nalog iz strateških smernic je bil prenos in izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema. Prosilci za azil bodo tako v vsaki državi EU deležni enakih postopkovnih jamstev in zaščite.

Evropski svet je pozval tudi k okrepitvi vloge Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), tj. agencije EU, zadolžene za krepitev sodelovanja in zagotavljanje podpore državam članicam na področju azila.

Nezakonito priseljevanje

V strateških smernicah v zvezi s tem se je pozvalo k ukrepom za odpravo temeljnih vzrokov tega pojava in za zajezitev migracijskih tokov. Pri tem je ključno sodelovanje z državami izvora priseljencev in tranzitnimi državami. To sodelovanje glede problematike priseljevanja je opredeljeno v globalnem pristopu k vprašanju migracij in mobilnosti, ki je okvir EU za dialog in sodelovanje z državami izvora, tranzitnimi državami in ciljnimi državami, ki niso članice EU.

Glavni cilji, ki jih je v zvezi z nezakonitim priseljevanjem določil Evropski svet, so bili:

  • okrepiti in razširiti regionalne programe zaščite
  • se odločno odzvati na problematiko tihotapljenja ljudi in trgovine z ljudmi
  • oblikovati učinkovito skupno politiko vračanja

Meje in vizumi

Ker na notranjih mejah ni nadzora in se število potnikov, ki prihajajo v EU, povečuje, je treba zagotoviti učinkovite in posodobljene postopke upravljanja naših skupnih zunanjih meja. Evropski svet je pozval k:

  • posodobitvi upravljanja meja ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti
  • okrepitvi pomoči, ki jo zagotavljata Frontex in novi Evropski sistem varovanja meja (Eurosur)
  • preučitvi možnosti vzpostavitve evropskega sistema enot mejne policije
  • posodobitvi skupne vizumske politike

Varnost: zatiranje kriminala in terorizma

V strateških smernicah se je na področju boja proti terorizmu ter hudemu in organiziranemu kriminalu pozvalo k:

  • uporabi vseh instrumentov pravosodnega in policijskega sodelovanja
  • okrepitvi vlog Europola in Eurojusta

To pa bi bilo treba podkrepiti:

  • s pregledom strategije notranje varnosti
  • z razvojem celostnega pristopa h kibernetski varnosti in kibernetski kriminaliteti
  • s preprečevanjem radikalizacije in ekstremizma ter odzivanjem na problematiko tujih borcev

Pravosodno sodelovanje

Evropski svet je poudaril, da je treba vzpostaviti resnično evropsko območje pravice, na katerem se spoštujejo različni pravni sistemi in se krepi vzajemno zaupanje v pravosodne sisteme drugih držav. Med glavnimi področji ukrepanja so:

  • spodbujanje doslednosti in jasnosti zakonodaje EU
  • poenostavitev dostopa do pravosodja
  • okrepitev pravic obtožencev in večja zaščita žrtev
  • okrepitev vzajemnega priznavanja odločb in sodb
  • napredek pri pogajanjih o Evropskem javnem tožilstvu
  • lajšanje čezmejnih dejavnosti, operativnega sodelovanja in usposabljanja

Prosto gibanje

Evropski svet je znova izpostavil potrebo po varstvu pravice državljanov EU do prostega gibanja, prebivanja in dela v drugih državah članicah, ob hkratnem preprečevanju morebitnih zlorab ali goljufivih zahtevkov.