Neuradno srečanje voditeljev držav ali vlad Bruselj, 12. februar 2015 - Izjava članov Evropskega sveta

Evropski svet
  • 12. 2. 2015
  • 21:30
  • Izjava in opombe
  • 56/15
  • Pravosodje
  • Notranje zadeve
12. 2. 2015

Evropski državljani so se z velikim obžalovanjem in zelo enotno odzvali na nedavne teroristične napade v Parizu. Ti napadi so bili uperjeni v temeljne vrednote in človekove pravice, ki so bistvene za Evropsko unijo: solidarnost, svobodo, vključno s svobodo izražanja, pluralizem, demokracijo, strpnost in človekovo dostojanstvo. Vsi državljani imajo ne glede na mnenje ali prepričanje pravico do svobodnega življenja brez strahu. Zaščitili bomo naše skupne vrednote in varovali vsakogar pred nasiljem, ki izhaja iz etničnih ali verskih razlogov in rasizma.

S tem se bomo postavili po robu nasprotnikom naših vrednot. Dodatno bomo poostrili ukrepe za preprečevanje terorizma ter pri tem v celoti spoštovali človekove pravice in pravno državo. Danes smo se dogovorili o naslednjih smernicah za delo v prihodnjih mesecih:

1. Zagotavljanje varnosti državljanov

Takoj je treba zagotoviti varnost državljanov. Bolje moramo uporabljati razpoložljive instrumente in jih dodatno razvijati, predvsem za odkrivanje in onemogočanje potovanj, povezanih s terorizmom, zlasti potovanj tujih terorističnih borcev. Pozivamo:

  • zakonodajalce EU, naj nujno sprejmejo trdno in učinkovito direktivo o evropski evidenci podatkov o potnikih s strogimi zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov;
  • k vsestranski uporabi obstoječega schengenskega okvira, da bi okrepili in modernizirali nadzor zunanjih meja: strinjamo se s takojšnjim začetkom izvajanja sistematične in usklajene kontrole posameznikov, ki imajo pravico do prostega gibanja, glede na podatkovne zbirke, pomembne za boj proti terorizmu, na podlagi skupnih kazalnikov tveganja; Komisija bi morala v zvezi s tem čim prej izdati operativne smernice; prav tako bomo razmislili o tem, da bi na podlagi predloga Komisije s točno določenim ciljem po potrebi spremenili zakonik o schengenskih mejah, da bi zagotovili stalne kontrole;
  • organe kazenskega pregona in pravosodne organe, naj pospešijo izmenjavo informacij in operativno sodelovanje, med drugim tudi v okviru Europola in Eurojusta;
  • vse pristojne organe, naj intenzivneje sodelujejo pri preprečevanju nezakonite trgovine s strelnim orožjem, med drugim tudi s hitro prilagoditvijo zadevne zakonodaje;
  • varnostne službe držav članic k intenzivnejšemu sodelovanju;
  • države članice, naj hitro začnejo izvajati strožja pravila za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter vse pristojne organe, naj pospešijo ukrepanje za sledenje finančnim tokovom in učinkovito zamrznitev sredstev, ki se uporabljajo za financiranje terorizma;
  • k hitremu napredku v prizadevanjih za sprejetje direktive o varnosti omrežij in informacij, ker je treba zagotoviti kibernetsko varnost.

2.   Preprečevanje radikalizacije in zaščita vrednot

Preprečevanje radikalizacije je ključni element boja proti terorizmu. Pri odzivanju na ta pojav je treba združiti instrumente v celovit pristop. Treba je zagotoviti:

  • ustrezne ukrepe - v skladu z nacionalnimi ustavami - za odkrivanje in odstranitev vsebin na internetu, ki spodbujajo terorizem ali ekstremizem, med drugim tudi z boljšim sodelovanjem med javnimi organi in zasebnim sektorjem na ravni EU, ter pri tem sodelovati z Europolom, da bi vzpostavili zmogljivosti za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin;
  • komunikacijske strategije za spodbujanje strpnosti, nediskriminacije ter temeljnih svoboščin in solidarnosti povsod v EU, med drugim tudi s spodbujanjem medverskega dialoga in dialoga z drugimi skupnostmi, ter propagando, ki bo izpodbijala teroristične ideologije, tudi tako, da se prisluhne žrtvam;
  • pobude na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja, priložnosti za zaposlovanje, socialnega vključevanja in rehabilitacije v pravosodnem okviru, da bi lahko vplivali na dejavnike, ki prispevajo k radikalizaciji, med drugim tudi v zaporih.

3.  Sodelovanje z mednarodnimi partnerji

Tudi zunanji odnosi EU morajo prispevati k odzivanju na nevarnost terorizma, ki se stopnjuje v nekaterih delih sosedstva EU, zlasti v Siriji in Libiji. Treba je zagotoviti:

  • odzivanje v krizah in konfliktih, zlasti v našem južnem sosedstvu, s ponovnim strateškim razmislekom glede našega pristopa;
  • intenzivnejše sodelovanje s tretjimi državami, zlasti na Bližnjem vzhodu ter v Severni Afriki in Sahelu, pa tudi na Zahodnem Balkanu, na področju varnosti in preprečevanja terorizma, med drugim tudi z novimi partnerskimi projekti za krepitev zmogljivosti (npr. nadzor meja) in bolj usmerjeno pomočjo EU;
  • trajno in usklajeno mednarodno sodelovanje z ZN in globalnim forumom za boj proti terorizmu ter z ustreznimi regionalnimi pobudami;
  • dialog med kulturami in civilizacijami, da bi skupaj spodbujali spoštovanje temeljnih svoboščin.

Svet je v zadnjih tednih pospešil delo v zvezi s preprečevanjem terorizma. Evropska unija ga bo nemudoma nadaljevala in vanj v celoti vključila visoko predstavnico, koordinatorja EU za boj proti terorizmu in države članice. Komisija bo aprila predstavila predlog za celovito evropsko agendo za varnost. Svet bo poročal o podrobnostih glede izvajanja teh smernic na junijskem zasedanju Evropskega sveta.