Sklepi Sveta o Siriji

Svet EU
  • 12. 10. 2015
  • 13:30
  • Sporočilo za javnost
  • 721/15
  • Varnost in obramba
  • Zunanje zadeve in mednarodni odnosi
12. 10. 2015
Stiki z mediji

Virginie Battu
Predstavnica za stike z mediji
+32 22815316
+32 470182405

  1. Nič ne kaže na to, da bi se lahko konflikt v Siriji in trpljenje sirskega prebivalstva kmalu končala. Ta tragedija, v kateri je v življenje izgubilo že 250 000 moških, žensk in otrok, bilo razseljenih 7,6 milijonov ljudi, več kot 4 milijoni pa so zbežali v sosednje in druge države, je trenutno najhujša humanitarna katastrofa na svetu in brez primere v novejši zgodovini. EU je kot največja donatorka dokazala, da je pripravljena in zavezana storiti vse, kar je v njeni moči, da bi omilili humanitarne posledice. Ker se kriza stopnjuje, postaja vse bolj nujno, da se najde trajna rešitev za odpravo konflikta. Le politični proces pod sirskim vodstvom, ki bo omogočil miren in vključujoč proces tranzicije, temelječe na načelih iz ženevskega sporočila z dne 30. junija 2012, lahko zagotovi ponovno vzpostavitev stabilnosti, miru in sprave v Siriji, ustvari okolje, potrebno za učinkovit boj proti terorizmu, ter omogoči ohranitev suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljske celovitosti sirske države. Sedanje vodstvo v Siriji ne more zagotoviti trajnega miru, dokler ne bodo upoštevani legitimni interesi in uslišana pričakovanja vseh plasti sirske družbe.

  2. Cilj EU je končati konflikt in omogočiti mirno življenje sirskih prebivalcev v njihovi lastni državi. Mednarodna skupnost se mora združiti v dveh povezanih procesih, ki se med seboj dopolnjujeta – političnem, v katerem je treba končati državljansko vojno in pri tem obravnavati vse temeljne vzroke konfliktov ter vzpostaviti vključujoč politični proces tranzicije, ki bo omogočil ponovno vzpostavitev miru v državi, in varnostnem, ki mora biti usmerjen v preprečevanje regionalne in globalne nevarnosti, ki jo predstavlja Daiš.

  3. EU ponovno poudarja, da v celoti podpira prizadevanja pod vodstvom ZN in delo posebnega odposlanca ZN Staffana de Misture v tem političnem procesu. Poudarja tudi, da je treba v okviru procesa, ki ga vodijo ZN, s političnega vidika pospešiti prizadevanja celotne mednarodne skupnosti. EU že aktivno prispeva k pobudam ZN in bo okrepila diplomatsko delo v podporo prizadevanjem pod vodstvom ZN, vključno s predlogom posebnega odposlanca za notranje delovne skupine v Siriji.

  4. Vse sirske strani pozivamo, naj jasno in konkretno dokažejo svojo zavezanost procesu pod vodstvom ZN in aktivno sodelujejo v delovnih skupinah. EU poudarja, da je nujno potrebno sodelovanje zmerne politične opozicije in združenih oboroženih skupin pod okriljem skupnega pristopa, da bi sirskemu ljudstvu ponudili alternativo. Ta prizadevanja morajo vključevati ženske in civilno družbo. Zmerni opoziciji, vključno z Narodno koalicijo sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil, bo EU še naprej nudila podporo, v zvezi z njo pa opozarja, da je bistvenega pomena za boj proti ekstremizmu ter ima odločilno vlogo v političnem procesu tranzicije.

  5. EU bo še naprej aktivno in učinkovito uveljavljala svoj politični vpliv v mednarodnih prizadevanjih pod vodstvom ZN za politično rešitev konflikta, in poziva regionalne in mednarodne partnerje, naj storijo enako. Pozivamo vse, ki lahko vplivajo na zadevne strani, vključno s sirskim režimom, naj ta vpliv izkoristijo za spodbujanje h konstruktivnosti v procesu, ki bo omogočil politično tranzicijo in prenehanje nasilja. EU bo proaktivno sodelovala s ključnimi regionalnimi akterji, kot so Saudova Arabija, Turčija, Iran, Irak in mednarodni partnerji, v okviru ZN za vzpostavljanje pogojev za mirno in vključujočo tranzicijo. V zvezi s tem Svet opozarja na svoj sklep, v katerem je pozval visoko predstavnico/podpredsednico, naj preuči možnosti, v okviru katerih bi lahko EU dejavno spodbujala konstruktivnejše regionalne sodelovanje.

  6. Prednostna naloga mednarodne skupnosti mora biti zaščita civilistov v Siriji. EU obsoja pretirane, nesorazmerne in vsesplošne napade, ki jih sirski režim še naprej izvaja proti lastnemu prebivalstvu. Za 250 000 smrtnih žrtev v konfliktu in milijone razseljenih oseb je najbolj odgovoren Asadov režim. EU opozarja, da je treba mednarodno humanitarno pravo uporabljati za vse strani in dosledno upoštevati človekove pravice. Zato pozivamo vse strani, naj prenehajo izvajati vse oblike vsesplošnega obstreljevanja in bombardiranja območij, kjer se zadržujejo civilisti, kot so bolnišnice in šole, zlasti pa naj sirski režim preneha z vsemi letalskimi bombnimi napadi, vključno z uporabo sodov z razstrelivom v skladu z Resolucijo VSZN 2139 in kemičnega orožja v skladu z Resolucijo VSZN 2209. Sistematični napadi režima na civiliste povzročajo množično razseljevanje in spodbujajo novačenje v teroristične skupine v Siriji in njihovo krepitev. To nujno zahteva pozornost in ukrepanje.

    EU si bo še intenzivneje prizadevala za doslednejše izvajanje resolucij VSZN 2139, 2165 in 2191 pri zagotavljanju čezmejne pomoči in pomoči za območja, ki so jih zasedli uporniki, da bi pomagali tistim Sircem, ki to pomoč najbolj potrebujejo.

  7. EU odločno obsoja neselektivne napade, grozodejstva, uboje, spolno nasilje, povezano s konflikti, kršitve človekovih pravic in hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki jih izvajajo Daiš in druge teroristične skupine proti civilnemu prebivalstvu, tudi zoper kristjane ter druge verske in etnične skupine. EU podpira mednarodna prizadevanja in pobude za obravnavo teh vprašanj. Obsoja Daiš za namerno uničevanje kulturne dediščine v Siriji in Iraku, katerih obseg v skladu z mednarodnim pravom predstavlja vojni zločin.

  8. Vsi, ki so odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu v Siriji, bi morali odgovarjati za svoja dejanja. EU izraža globoko zaskrbljenost zaradi ugotovitev neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Siriji. Izjemno zaskrbljujoče so tudi obtožbe o mučenju in usmrtitvah, ki temeljijo na dokazih iz t. i. Cezarjevega poročila. Ponovno poziva Varnostni svet ZN, naj z razmerami v Siriji seznani Mednarodno kazensko sodišče.

  9. EU podpira prizadevanja svetovne koalicije za boj proti Daišu v Siriji in Iraku. Režim Bašarja al Asada zaradi svojih politik in dejanj ne more biti partner v tem boju. Vsi partnerji morajo podrobno usklajevati vojaško ukrepanje proti Daišu ter se izključno usmeriti zgolj nanj, na Džabhat al Nusro in na ostale skupine, ki so jih ZN uvrstili med teroristične.

  10. Nedavni ruski vojaški napadi, ki niso bili usmerjeni zgolj na Daiš in ostale skupine, ki so jih ZN uvrstili med teroristične, temveč tudi na zmerno opozicijo, so zelo zaskrbljujoči in jih je treba takoj prekiniti. Ravno tako se morajo nemudoma prenehati ruske kršitve suverenega zračnega prostora sosednjih držav.

    Zaostrovanje vojaških spopadov pomeni nevarnost za podaljšanje konflikta, spodkopavanje političnega procesa, poslabšanje humanitarnih razmer in še večjo radikalizacijo. Prizadevati bi si morali za umiritev spora. EU poziva Rusijo, naj svoja prizadevanja usmeri v uresničevanje skupnega cilja, tj. iskanja politične rešitve konflikta. V zvezi s tem jo poziva, naj si odločno prizadeva za zmanjšanje nasilja in izvajanje ukrepov za krepitev zaupanja, ki ju sirski režim izvaja v skladu z določbami Resolucije VSZN 2139.

  11. EU bo okrepila humanitarno diplomacijo in skušala najti načine za izboljšanje dostopa in zaščite ter spodbujala humanitarna načela in lokalno soglasje glede smernic za zagotavljanje pomoči.

  12. EU je znatno okrepila finančna sredstva za pomoč ljudem, ki so zbežali pred konfliktom in so v Siriji ali izven nje, saj je sprejela dodatne zaveze na področju humanitarne pomoči in se dolgoročneje obvezala, da bo podpirala begunce v soseščini. EU in njene države članice so že namenile 4 milijarde EUR za pomoč in obnovo za žrtve konflikta v Siriji ter begunce in gostiteljske skupnosti v sosednjih državah. EU in njene države članice bodo še naprej zagotavljale humanitarno pomoč prek Združenih narodov, Mednarodnega odbora Rdečega križa in mednarodnih nevladnih organizacij. Hkrati bo EU okrepila dolgoročnejši razvoj in stabilizacijo te pomoči tem in drugim partnerjem, med drugim prek nedavno ustanovljenega regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije, ki je bil vzpostavljen v odziv na sirsko krizo (sklad Madad); v tem skladu je več kot 500 milijard EUR finančnih sredstev EU, dopolnjen pa bo s prizadevanji držav članic EU in drugih držav. EU poziva druge države, naj ohranijo in povečajo svoje prispevke za odzivanje na krizo v Siriji. Svet se je posebej dogovoril o tem, da je treba izboljšati sodelovanje in partnerstvo z Libanonom, Jordanijo in Turčijo, ter tako beguncem in gostiteljskim skupnostim z dodatno finančno pomočjo EU zagotoviti enakopraven dostop do izobraževalnega in zdravstvenega sistema in s tem njihovo preživetje.