Govor predsednika Donalda Tuska na slovesnosti ob 60. obletnici Rimskih pogodb

Evropski svet
  • 25. 3. 2017
  • 11:20
  • Govor
  • 154/17
  • Institucionalne zadeve
25. 3. 2017
Stiki z mediji

Preben Aamann
Uradni govorec predsednika Evropskega sveta
+32 22815150
+32 476850543

Rojen sem pred natančno 60 leti, torej štejem toliko let kot Evropska skupnost. Zato mi dovolite, da bom v svojih razmišljanjih danes bolj oseben. Kot veste, je kraj rojstva včasih še pomembnejši od datuma. V mojem primeru je to mesto Gdansk, ki so ga stoletja vztrajno gradili Poljaki in Nemci, Nizozemci, judje, Škoti in Francozi. Leta 1945, in sicer prav tako marca, sta Hitler in Stalin moj rojstni kraj porušila v le nekaj dneh. Mesto je bilo povsem požgano.

Štel sem osem let, ko je Skupnost na podlagi Pogodbe o združitvi ustanovila enoten svet ter enotno komisijo. Pot, po kateri sem vsak dan hodil v šolo, je tedaj še vedno vodila skozi ruševine pogorelega mesta. Druga svetovna vojna zame ni abstrakcija.

Leta 1980, to je leto dni po prvih volitvah v Evropski parlament, se je v mojem mestu rodilo gibanje za solidarnost Solidarność. Bil se tam, v ladjedelnici v Gdansku, med delavci – skupaj z Lechom Wałęso –, ki so imeli toliko poguma, da so vpričo komunističnega režima glasno oznanili resnico naših sanj. In bile so preproste sanje: sanje o človekovem dostojanstvu, svobodi in demokraciji. Takrat smo se vsi ozirali proti Zahodu, proti svobodni in združeni Evropi, saj smo nagonsko čutili, da je to ravno tista prihodnost, o kateri smo sanjali. In čeprav so nad nas poslali tanke in vojsko, so sanje preživele.

Ko je leta 1987 začel veljati Enotni evropski akt (začetek enotnega trga), smo se na Poljskem pripravljali na zadnjo bitko. Solidarność je zmagala in kmalu zatem je padel tudi berlinski zid: naša pot v Evropo je bila odprta. In kakšnih 20 let pozneje sem kot predsednik poljske vlade otvoril najsodobnejši stadion v Evropi, seveda v svojem rojstnem kraju Gdansku, mestu, ki je bilo povsem obnovljeno in lepše kot kdaj koli prej. Poljska je bila takrat v Evropski uniji že osem let.

Teh zgodovinskih trenutkov se danes spominjam, da bi se prav vsakdo zavedel, da za milijone ljudi, in danes se bo na milijone teh ljudi zbralo na shodih v naših prestolnicah – v Rimu, Varšavi, celo Londonu –, Evropska unija ne pomeni sloganov, postopkov ali predpisov. Naša Unija je zagotovilo, da svoboda, dostojanstvo, demokracija in neodvisnost niso več le naše sanje, temveč naša vsakdanja resničnost.

Več kot polovico življenja sem živel za železno zaveso, kjer o teh vrednotah ni bilo dovoljeno niti sanjati. Da takrat je res obstajala Evropa dveh hitrosti. In zato lahko danes glasno ponovim preprosto resnico: nič v našem življenju ni večno in ustvarjanje svobodnega sveta terja čas, velika prizadevanja in žrtvovanje. Zato je svoboden svet takšna redkost. In vendar nam je uspelo. Uničiti tak svet je tako preprosto; potreben je le kratek trenutek. Kot se je enkrat zgodilo v mojem Gdansku.

Danes v Rimu obnavljamo edinstveno zvezo svobodnih držav, ki so jo pred 60 leti začeli naši veliki predhodniki. Takrat niso razpravljali o Evropi več hitrosti, niso pripravljali izstopov, temveč so vsem tragičnim okoliščinam nedavne zgodovine navkljub vsi verjeli v enotnost Evrope. Kot Kolumb so bili pripravljeni zapluti v še neraziskane vode in odkriti novi svet.

Zato mi povejte: zakaj bi morali mi danes izgubiti vero v namen naše enotnosti? Ali samo zato, ker je ta postala naša resničnost? Ali pa zato, ker smo se je naveličali?

Evropa bo kot politična entiteta ali združena ali pa je sploh ne bo. Samo združena Evropa je lahko suverena Evropa v odnosu do preostalega sveta. In samo suverena Evropa zagotavlja neodvisnost svojih držav in svobodo svojih državljanov. Enotnost Evrope ni birokratski model. Je sklop skupnih vrednot in demokratičnih standardov. Danes ni dovolj pozivati k enotnosti in protestirati zoper Evropo različnih hitrosti. Veliko pomembneje je, da vsi spoštujemo skupna pravila, kot so človekove pravice in državljanske svoboščine, svoboda govora in zbiranja, sistem nadzora in ravnotežja ter pravna država. To je resničen temelj naše enotnosti.

Unija po Rimu bi morala biti bolj kot kadar koli prej Unija enakih načel, Unija zunanje suverenosti in Unija politične enotnosti. Danes dokažite, da ste voditelji Evrope, da se resnično zavzemate za to veliko dediščino, ki smo jo nasledili od pionirjev evropske integracije pred 60 leti. Hvala.