Določanje politične agende EU
Evropski svet je ena od sedmih institucij EU, vendar ne spada med zakonodajna telesa EU in se torej ne pogaja o zakonodaji EU oziroma je ne sprejema. Namesto tega je njegova glavna vloga določanje splošne politične usmeritve EU in njenih prednostnih nalog, kar je v bistvu določanje politične agende za EU.
To običajno počne s sprejemanjem sklepov na vsakem zasedanju Evropskega sveta. V teh sklepih so opredeljena posamezna vprašanja, ki zadevajo EU, in določeni posebni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, oziroma cilji, ki jih je treba doseči. V njih lahko določi tudi rok za dosego dogovora o določeni zadevi ali predložitev zakonodajnega predloga. Evropski svet lahko tako vpliva na politično agendo EU in jo usmerja.
Evropski svet sprejme tudi strateško agendo prednostnih področij, ki naj bi jim EU dolgoročno namenjala pozornost in sprejemala ukrepe v zvezi s tem.
Strateška agenda za EU
Evropski svet se je na zasedanju 20. junija 2019 v Bruslju dogovoril o agendi za EU za prihodnjih pet let. „Nova strateška agenda za obdobje 2019–2024“ določa prednostna področja, ki bodo usmerjala delo Evropskega sveta in zagotavljala smernice za delovne programe drugih institucij EU.
Strateško agendo sestavljajo štiri glavne prednostne naloge:
- zaščita državljanov in svoboščin,
- razvoj trdne in dinamične gospodarske osnove,
- izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope ter
- zastopanje evropskih interesov in vrednot na svetovnem prizorišču.
V agendi je določeno tudi, kako doseči te cilje.
Zaščita državljanov in svoboščin
Evropa mora biti prostor, ki navdaja z občutkom svobode in varnosti. EU mora braniti temeljne pravice in svoboščine svojih državljanov in državljank ter jih varovati pred aktualnimi in novimi grožnjami.
Glavne prednostne naloge Evropskega sveta na tem področju so:
- učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami
- boj proti nezakoniti migraciji in trgovini z ljudmi z boljšim sodelovanjem z državami izvora in tranzita
- dosega dogovora o učinkoviti azilni politiki
- zagotavljanje pravilnega delovanja schengenske ureditve
- izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij za boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu
- okrepitev odpornosti EU proti naravnim in nesrečam, ki jih povzroči človek
- zaščita naših družb pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi, hibridnimi grožnjami in dezinformacijami
Razvoj naše gospodarske osnove: evropski model za prihodnost
Trdna gospodarska osnova je pogoj za konkurenčnost in blaginjo Evrope ter njeno vlogo na svetovnem prizorišču kot tudi za ustvarjanje delovnih mest. Evropski svet se na tem področju osredotoča na:
- poglobitev ekonomske in monetarne unije
- dokončno oblikovanje bančne unije in unije kapitalskih trgov
- krepitev mednarodne vloge evra
- krepitev kohezije v EU
- delovanje pri vseh vidikih digitalne revolucije in umetne inteligence, tj. pri infrastrukturi, povezljivosti, storitvah, podatkih, ureditvi in naložbah
- zmanjšanje razdrobljenosti pri raziskavah, razvoju in inovacijah v Evropi
- zagotavljanje pravične konkurence v EU in na svetovnem prizorišču
Izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope
Evropa mora okrepiti svoje delovanje za obvladovanje podnebnih sprememb, ki predstavljajo „eksistencialno grožnjo“. Prav tako mora sprejeti tehnološki razvoj in globalizacijo, pri tem pa poskrbeti, da na nikogar ne bo pozabljeno. Prednostni ukrepi, ki jih je opredelil Evropski svet, vključujejo:
- zagotovitev skladnosti politik EU s Pariškim sporazumom
- pospešitev prehoda na obnovljive vire in povečanje energetske učinkovitosti
- zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov energije, diverzificiranje oskrbe in vlaganje v rešitve za mobilnost prihodnosti
- izboljšanje kakovosti našega zraka in vode
- pospeševanje trajnostnega kmetijstva
- izvajanje evropskega stebra socialnih pravic na ravni EU in na ravni držav članic
- pozivanje vseh držav članic EU, naj storijo korak naprej in okrepijo svoje podnebno ukrepanje
Zastopanje evropskih interesov in vrednot po svetu
V svetu, ki je vse bolj negotov, zapleten in spremenljiv, mora EU delovati strateško ter povečati svojo sposobnost samostojnega nastopanja za obrambo svojih interesov, zaščito svojih vrednot in načina življenja ter sooblikovanje prihodnosti sveta. Evropski svet se je na tem področju dogovoril o naslednjih ključnih ukrepih:
- podpiranje OZN in ključnih večstranskih organizacij
- spodbujanje trajnostnega razvoja in izvajanje Agende 2030
- sodelovanje s partnerskimi državami na področju migracij
- podpiranje evropske perspektive tistih evropskih držav, ki so se zmožne in voljne pridružiti EU
- razvijanje celovitega partnerstva z Afriko
- zagotavljanje ambiciozne in močne trgovinske politike v okviru reformirane STO in v dvostranskih odnosih med EU ter njenimi partnerji in partnericami
- tesno sodelovanje z Natom
Uresničevanje naših prednostnih nalog
Pričujoča strateška agenda je prvi korak v procesu, ki ga bodo institucije EU in države članice EU razvijale naprej. Evropski svet bo pozorno spremljal izvajanje teh prednostnih nalog ter po potrebi določil nadaljnje splošne politične usmeritve in prednostne naloge.
„EU se mora veliko posvečati velikim rečem, majhnim pa malo. Ekonomskim in socialnim akterjem mora dati dovolj prostora, da bodo lahko dihali, ustvarjali in bili inovativni. Pomembno bo gojiti stike z državljani, civilno družbo in socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi akterji. (...) EU mora sama sebi zagotoviti sredstva, ustrezna svojim ambicijam, uresničiti svoje cilje in izpeljati svoje politike.“
Nova strateška agenda za obdobje 2019–2024
Smernice politik
Poleg določanja političnih prednostnih nalog EU v okviru strateške agende in sklepov ima Evropski svet formalno vlogo tudi pri letnem procesu evropskega semestra na ravni EU. To je letni cikel usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik v okviru EU.
Evropski svet na letnem marčevskem zasedanju oceni gospodarske razmere v EU in napredek pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Nato določi usmeritve politik na področju fiskalnih, gospodarskih in strukturnih reform. Evropski svet na junijskem zasedanju potrdi končna priporočila za posamezne države, v katerih so opredeljene prednostne naloge za vsako državo članico za naslednjih 12 do 18 mesecev.
Evropski svet je v skladu s členom 68 Pogodbe o delovanju EU (PDEU) pristojen za določitev strateških smernic za območje svobode, varnosti in pravice.
To je bilo v praksi prvič udejanjeno v smernicah, nazadnje sprejetih junija 2014. Oblikovane so bile v skladu s prednostnimi nalogami strateške agende in zajemajo vidike v zvezi z nadzorom meja, migracijsko in azilno politiko ter policijskim in pravosodnim sodelovanjem.
