Policijsko sodelovanje EU v boju proti hudim kaznivim dejanjem: 3 zgodbe o uspehu
Cikel politike EU v praksi
Med operacijo, ki jo je vodil Frontex, je bilo na evropskih mejah zaseženih več kot 500 ukradenih avtomobilov in več kot tona mamil. Pri operaciji je sodelovalo 16 držav članic EU in več držav, ki niso članice EU.
V okviru šestmesečne skupne operacije je bilo zaseženih 2,2 milijona kilogramov nezakonitega goriva. V tej obsežni operaciji, ki se je končala julija 2018, je sodelovalo 23 držav članic EU.
EU je spomladi 2017 sprejela naslednji štiriletni načrt za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu. Ta načrt, znan kot politični cikel EU, se bo izvajal do leta 2021.
Cikel politike je na obveščevalnih podatkih temelječa večdisciplinarna pobuda EU, katere cilj je biti vedno korak pred kriminalci. Izvajanje zagotavljajo države članice, vključuje pa številne organe, ki med sabo tesno sodelujejo:
organe kazenskega pregona
institucije in agencije EU
javne in zasebne organizacije
zadevne države zunaj EU
Infografika – Boj EU proti organiziranemu kriminalu: 2018–2021
Svet je sprejel 10 prednostnih nalog EU, ki temeljijo na priporočilih iz ocene ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v EU (EU SOCTA), ki jo je pripravil Europol, ter na drugih ocenah in politikah.
Kibernetski napadi na svetovni ravni vsako leto povzročijo 400 milijard EUR izgube. EU namerava okrepiti boj proti kibernetski kriminaliteti, predvsem na treh področjih:
boj proti napadom na sisteme IT
preprečevanje goljufij, povezanih z negotovinskim plačevanjem
izboljšanje varnosti otrok na spletu, vključno z bojem proti ustvarjanju in razširjanju vsebin, povezanih z zlorabo otrok
2. Trgovina s prepovedanimi drogami
Trgovina s prepovedanimi drogami in njihova proizvodnja sta še naprej ena od najdonosnejših dejavnosti hudodelskih združb v EU. Cilji EU na tem področju pa so:
zmanjšati proizvodnjo sintetičnih drog, kot so ekstazi in LSD, in trgovanje z njimi
onemogočati kriminalne dejavnosti združb, ki tihotapijo kanabis, heroin in kokain v EU
3. Pomoč pri nezakonitem priseljevanju v EU
Tihotapljenje migrantov v Evropo je večinoma v rokah trgovcev z ljudmi. Za pot v Evropo trgovcem z ljudmi danes plača 90 % migrantov. EU si prizadeva za razbitje kriminalnih mrež, ki izkoriščajo ranljive migrante, zlasti tistih, ki:
uporabljajo metode, s katerimi je ogroženo življenje ljudi,
ponujajo storitve na spletu,
v svoje poslovne modele vključujejo ponarejanje dokumentov.
4. Organizirane tatvine in vlomi
EU si prizadeva za razbitje mednarodnih hudodelskih združb, ki izkoriščajo pomanjkljivo interoperabilnost čezmejnih orodij nadzorovanja za vlamljanje v domove, krajo avtomobilov ali oškodovanje podjetij.
5. Trgovina z ljudmi
EU se bori proti trgovini z ljudmi v EU, zlasti proti spolnemu izkoriščanju in izkoriščanju delovne sile ter proti vsem oblikam trgovine z otroki. Glavni cilj sta identifikacija žrtev in njihova zaščita.
6. Goljufije na področju trošarin in goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (MTIC)
Kriminalne združbe, ki izkoriščajo luknje v načinu obravnave DDV v čezmejnih transakcijah, vsako leto ukradejo 60 milijard EUR. Boj proti kriminalnim združbam bo temeljil na izkušnjah, pridobljenih v prejšnjem ciklu politike.
7. Nezakonita trgovina s strelnim orožjem
EU je zavezana razbitju hudodelskih združb, ki:
trgujejo s strelnim orožjem
razširjajo strelno orožje
uporabljajo strelno orožje
8. Okoljska kriminaliteta
Okoljska kriminaliteta je ena od najdonosnejših organiziranih kriminalnih dejavnosti na svetu. Vpliva ne le na okolje, temveč na celotno družbo in gospodarstvo. EU si bo v boju proti tovrstnemu kriminalu prizadevala zlasti za:
razbitje hudodelskih združb, ki so vpletene v nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami
zatrtje tistih, ki so vpleteni v nezakonito trgovino z odpadki
9. Pridobivanje finančnih sredstev s kaznivimi dejanji
Glavni cilj storilcev kaznivih dejanj je dobiček, inovacije v finančnih storitvah, kot so virtualne valute in anonimne predplačniške kartice, pa so odprle nove možnosti za pranje denarja in financiranje kriminala. EU si prizadeva:
zaseči dobiček, ki ga kriminalne mreže ustvarijo s pranjem denarja
ukrepati proti podjetjem, ki ponujajo storitve pranja denarja
ukrepati proti hudodelskim združbam, ki uporabljajo nove plačilne metode za pranje dobička iz kriminalnih dejavnosti
10. Ponarejanje dokumentov
Varnost potnih listin je pomemben dejavnik v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter prispeva k zaščiti meja in upravljanju migracij. EU si prizadeva ukrepati proti hudodelskim združbam, ki so vpletene v izdelavo ponarejenih dokumentov in njihovo zagotavljanje drugim storilcem kaznivih dejanj.
Infografika – EU fight against organised crime: highlights of 2017
Cikel politike EU 2018–2021 sestavljajo štiri faze.
1. Ocena ogroženosti EU zaradi kriminala
Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v Evropski uniji (EU SOCTA), ki jo je pripravil Europol, daje popolno sliko glavnih groženj zaradi kriminala. Leta 2019 bo pripravljeno vmesno poročilo, ki bo vsebovalo pregled novih, spreminjajočih se ali nastajajočih groženj.
2. Sprejetje prednostnih nalog EU na področju kriminalitete za obdobje 2018–2021
Na podlagi priporočil iz ocene EU SOCTA, ki jo je pripravil Europol, pa tudi ob upoštevanju drugih ocen in politik, je Svet sprejel 10 prednostnih nalog EU na področju kriminalitete.
Za vsako od prednostnih nalog je bil oblikovan štiriletni strateški načrt. Iz teh večletnih strateških načrtov so nato nastali enoletni operativni akcijski načrti, ki podrobno navajajo ukrepe in dejavnosti, potrebne za doseganje strateških ciljev iz večletnih strateških načrtov.
Večletne strateške načrte in operativne akcijske načrte sprejme Stalni odbor za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI), ki deluje v okviru Sveta Evropske unije.
Ministri in ministrice pregledali rezultate prvega cikla politike EU
Ministri in ministrice so se na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve junija 2018 seznanili z učinkom prvega cikla politike EU za obdobje 2014–2017. Potrdili so pomen tega cikla in pohvalili njegovo večdisciplinarnost.
Izvajanje političnega cikla EU 2018–2021 se je začelo
2017
14. december
Sprejet je nov mehanizem poročanja o ciklu politike EU
COSI je sprejel nov mehanizem poročanja, s katerim naj bi olajšali delo vseh udeležencev. Lažje bo tudi povzeti in izpostaviti dosežke in rezultate cikla politike EU.
Mandat, ki ga je sprejel COSI, vsebuje informacije o glavnih značilnostih, ukrepih in drugih ustreznih splošnih elementih cikla politike EU, zlasti kar zadeva:
Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala (EMPACT)
operativni akcijski načrt
dneve skupnega ukrepanja
usposabljanje
sodelovanje s partnerji zunaj EU ter naloge in pristojnosti različnih udeležencev
Dogovorjene prednostne naloge za boj proti kriminalu
Svet je sprejel sklepe o določitvi prednostnih nalog EU na področju boja proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu za cikel politike v obdobju 2018–2021.
V teh sklepih je izpostavljenih deset prednostnih nalog EU na področju kriminalitete: kibernetska kriminaliteta, droge, omogočanje nezakonitega priseljevanja, organiziran premoženjski kriminal, trgovina z ljudmi, goljufije na področju trošarin in goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, strelno orožje, okoljski kriminal, pridobivanje finančnih sredstev s kaznivimi dejanji in pranje denarja ter ponarejanje dokumentov.
Boj EU proti organiziranemu kriminalu se nadaljuje
Svet se je dogovoril, da bo nadaljeval cikel politike EU za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala v obdobju 2018–2021. Prvi celoviti cikel politike EU je bil uveden leta 2013, izvajal pa se je v obdobju 2014–2017. Sledil je začetnemu in skrčenemu dvoletnemu političnemu ciklu, ki se je izvajal v letih 2012 in 2013.
S sklicevanjem na prejšnji cikel politike EU je Svet izjavil: „Doseženi so bili cilji cikla politike EU pri izboljšanju sodelovanja v okviru boja proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu in cikel je državam članicam prinesel dodano vrednost EU ter jim zagotovil strukture za okrepitev njihovega sodelovanja in pripomogel k vzpostavitvi zaupanja med zadevnimi deležniki“.