Baltsko morje: dogovor Sveta o omejitvah ulova za leto 2020

Svet je danes dosegel dogovor o celotnih dovoljenih ulovih (TAC) in kvotah držav članic za naslednje leto, in sicer za deset tržno najpomembnejših staležev rib v Baltskem morju. Ta sporazum zato določa, koliko bodo evropski ribiči lahko ulovili in pod kakšnimi pogoji.

Svet je v skladu z najnovejšim znanstvenim mnenjem, ki poudarja slabe razmere v Baltskem morju, sklenil zmanjšati ribolovne možnosti za večino staležev rib. Le za sleda v Riškem zalivu je TAC nekoliko povečal, medtem ko je TAC za lososa v Finskem zalivuohranil.

TAC je občutno zmanjšal zlasti za trsko, ki ga je tako v zahodnem delu Baltskega morja zmanjšalza 60 %, prilov pa je dovolil le v vzhodnem delu.

Sprejeti je bilo treba nekatere pogumne odločitve, da bi ohranili zdravje staležev rib v Baltskem morju in dolgoročno trajnost ribištva na tem območju. Današnji dogovor ne omogoča le obnove staležev, temveč prispeva tudi k blažitvi socialno-ekonomskih učinkov na ribiče EU.

Jari Leppä, finski minister za kmetijstvo in gozdarstvo ter predsednik Sveta

Podrobneje o dogovoru

• Dogovor Sveta glede omejitev ulova za leto 2020 v Baltskem morju
  ×

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN

Dogovorjene količine v skladu s predlogom Komisije upoštevajo zavezo za uresničitev ciljev skupne ribiške politike, med katerimi je dosega največjega trajnostnega donosa, poleg tega pa tudi znanstveno mnenje, zlasti Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES). Pozorno so bile upoštevane tudi določbe večletnega načrta upravljanja za Baltsko morje.

Svet je določil TAC in nacionalne kvote za nekatere vrste ter se poleg tega dogovoril tudi o dodatnih ukrepih za staleže trske, med drugim:

– strožje omejitve rekreacijskega ribolova (največ 5 primerkov na vrečo na ribiča na dan kot splošno pravilo)

– daljša obdobja prepovedi ribolova v podrazdelkih 25 in 26 (od 1. maja do 31. avgusta), v podrazdelkih 22–23 (od 1. februarja do 31. marca) in v podrazdelku 24 (od 1. junija do 31. julija)

Ker bodo imela velika dogovorjena zmanjšanja ribolovnih možnosti negativne socialno-ekonomske posledice za prizadeta ribištva, so države članice v Baltskem morju in Komisija poudarile pomen zagotavljanja ustreznega kriznega upravljanja.

Na regionalni ravni so bile v organu BALTFISH, ki je forum za razprave o pomembnih ribolovnih vprašanjih v Baltskem morju in ki mu trenutno predseduje Finska, opravljene priprave, ki so omogočile hitro sklenitev dogovora.

Naslednji koraki

Svet bo to točko uradno sprejel po pisnem postopku.

Ozadje

Današnje razprave so temeljile na predlogu Komisije, katerega pravna podlaga je člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Skladno s tem členom ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti v okviru skupne ribiške politike sprejema Svet. Za sprejetje te uredbe sodelovanje Evropskega parlamenta in mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora tako nista potrebna.

• Predlog Komisije (dok. 11814/19)
• Predlog Komisije (dok. 11814/19 ADD 1)
• Večletni načrt za upravljanje ribištva v Baltskem morju
• Določanje omejitev ulova in kvot