Kako Svet glasuje
Trije sistemi glasovanja
Svet Evropske unije opravlja svoje naloge z uporabo treh različnih sistemov glasovanja.
Kvalificirana večina
Je standardni sistem glasovanja, po katerem se odločitve sprejemajo po pravilu „dvojne večine“.
Soglasje
Uporablja se za omejeno število občutljivih področij, na katerih ima vsaka država članica pravico veta.
Navadna večina
Uporablja se predvsem za postopkovne odločitve.
Podrobnosti o delovanju teh pravil glasovanja so določene v členu 238 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Kvalificirana večina
Svet pri svojem zakonodajnem delu odloča s kvalificirano večino v približno 80 % primerov, ko zakonodajo sprejema skupaj z Evropskim parlamentom.
Ta sistem glasovanja temelji na večini držav članic, ki predstavljajo večino prebivalstva EU. To je znano kot pravilo „dvojne večine“, saj morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja:
- za predlog glasuje najmanj 55 % držav članic (15 od skupno 27 držav)
- te države članice predstavljajo najmanj 65 % vsega prebivalstva EU
Soglasje
O številnih zadevah, za katere države članice menijo, da so občutljive, mora Svet odločati soglasno. V teh primerih ima vsaka država članica pravico veta. Vzdržani glasovi ne preprečujejo sprejetja odločitve, za katero se zahteva soglasje.
Soglasje se na primer uporablja za:
- skupno zunanjo in varnostno politiko
- podeljevanje novih pravic državljanom in državljankam EU
- širitev EU
- finančna sredstva EU (lastna sredstva in dolgoročni proračun EU)
- harmonizacijo posrednega obdavčevanja
- nekatere ukrepe na področju pravosodja in notranjih zadev ter socialne zaščite
Navadna večina
Navadna večina je dosežena, če za glasuje vsaj 14 od 27 držav članic.
Svet z navadno večino odloča:
- o postopkovnih zadevah, kot sta sprejetje lastnega poslovnika in organizacija Generalnega sekretariata
- da bi od Komisije zahteval, da zanj izvede študije ali mu predloži predloge.
Glasovalni kalkulator
Glasovalni kalkulator vam pomaga ugotoviti, ali Svet lahko doseže enega od treh glasovalnih pragov, potrebnih za sprejetje zakonodajnega akta.
S temi štirimi preprostimi koraki lahko preverite končni rezultat glasovanja v Svetu:
- izberite pravilo glasovanja
- določite države članice, ki glasujejo
- vpišite glasove
- preverite končni rezultat
Glasovalni kalkulator
Kako poteka glasovanje
Glasovanje je politični in pravni akt, zato ga izvajajo le ministri in ministrice, ki v Svetu zastopajo svoje države članice.
V okviru Coreperja (Odbora stalnih predstavnikov) se ne glasuje o zakonodajnih aktih, vendar lahko stalni predstavniki in predstavnice okvirno nakažejo, kako nameravajo njihovi ministri oziroma ministrice glasovati v Svetu. Ta „okvirni glas“ pomaga predsedstvu Sveta presoditi, ali je odločitev zrela za sprejetje. V delovnih skupinah se ne glasuje.
Svet lahko glasuje le, če je navzoča večina njegovih članov in članic. Član oziroma članica Sveta (predstavnik oziroma predstavnica države članice na ministrski ravni) lahko zastopa le še enega drugega člana oziroma članico.
Glasovanje začne predsednik oziroma predsednica Sveta, ki prihaja iz države, ki predseduje Svetu po načelu rotacije. Začetek glasovanja lahko predlaga tudi član oziroma članica Sveta ali Komisije, vendar mora njegovo/njeno pobudo podpreti večina članov in članic Sveta.
Objava izidov glasovanja
Kadar Svet odloča o sprejetju zakonodaje EU, se izidi glasovanj Sveta samodejno objavijo.
Kako je glasovala vsaka država članica ter obrazložitve glasovanja, izjave in točke, zabeležene v zapisniku, se objavijo v javnem registru Sveta.
Glej tudi
Vloga Sveta pri odločanju v EU
Kaj dela Svet
Kako poteka delo Sveta
Zadnja posodobitev: 23. februar 2026