Evropski svet med vsakim zasedanjem sprejme sklepe, v katerih opredeli posamezna vprašanja, ki zadevajo EU, ter posebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ali cilje, ki jih je treba doseči. V njih lahko določi tudi rok za dosego dogovora o določeni zadevi ali predložitev zakonodajnega predloga. Evropski svet lahko tako vpliva na politično agendo EU in jo usmerja.
Predsednik Evropskega sveta pred zasedanjem pripravi osnutek smernic za sklepe. O sklepih nato razpravlja Svet za splošne zadeve, pozneje pa so sprejeti na zasedanju Evropskega sveta. S sprejetjem morajo soglašati vse države članice EU.
Sklepi Evropskega sveta, sprejeti po letu 2014, so na voljo v javnem registru uradnih dokumentov.
Sklepi, sprejeti pred letom 2004, so na voljo prek spodnjih povezav.
Voditelji držav ali vlad se sestajajo tudi na neuradnih ali izrednih zasedanjih Evropskega sveta, ki se jih včasih udeležijo tudi voditelji tretjih držav (držav, ki niso v EU). Po teh zasedanjih se običajno namesto uradnih sklepov sprejmejo izjave.
Izjave niso objavljene v javnem registru. Po letu 2004 so bile sprejete naslednje:
- neuradna in izredna srečanja:
- Sklepi predsednika Evropskega sveta, 9. 3. 2017
- Izjava z Malte, ki so jo pripravili člani Evropskega sveta, o zunanjih vidikih migracij: osrednjesredozemska pot
- Izjava iz Bratislave in časovni načrt, 16. september 2016
- Neformalno srečanje 27 držav članic - Bruselj, 29. junij 2016 - Izjava
- Izjava – neformalno srečanje voditeljev držav ali vlad, 23. september 2015
- Izredno zasedanje Evropskega sveta 23. aprila 2015 – izjava
- Izjava članov Evropskega sveta o boju proti terorizmu, 12. februar 2015
- Izjava voditeljev držav ali vlad o Grčiji – Bruselj, 11. februar 2010
- srečanja s Turčijo:
- Izjava voditeljev držav ali vlad EU, 7. marec 2016
- Srečanje voditeljev držav ali vlad s Turčijo – izjava EU in Turčije, 29. november 2015
- druge izjave:
Sklepi Evropskega sveta so na voljo le v jezikih držav, ki so bile ob sprejetju sklepov države članice EU.