Predsedstvo Sveta EU
Kaj dela predsedstvo
Predsedstvo Sveta je odgovorno za napredek pri zakonodajnem delu Sveta, kontinuiteto agende EU ter za to, da zakonodajni postopki in sodelovanje med državami članicami potekajo nemoteno.
Njegova vloga je bistvena za stabilnost EU in izvajanje njenih zakonodajnih funkcij.
Pet ključnih nalog
Med drugim so ključne naloge predsedstva, da načrtuje, usklajuje in vodi seje, da zastopa Svet, da se pogaja z drugimi institucijami EU, da obvešča o dejavnostih in da deluje kot pošten posrednik, da bi Svet dosegel dogovor.
Načrtovanje, usklajevanje in vodenje sej
Predsedstvo načrtuje, usklajuje in vodi seje Sveta (razen sej Sveta za zunanje zadeve) in večine pripravljalnih teles Sveta.
Pošten posrednik
Deluje kot pošten posrednik v razpravah in predlaga kompromisne rešitve, da bi Svet dosegel dogovor.
Zastopanje Sveta
Predsedstvo zastopa Svet v odnosih z Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in drugimi institucijami EU.
Pogajanja z drugimi institucijami EU
V imenu Sveta se pogaja z drugimi institucijami EU, da bi se dosegel dogovor o zakonodajnih zadevah.
Obveščanje o dejavnostih
Predsedstvo pomaga obveščati javnost o dejavnostih Sveta, na primer tako, da pripravlja informativne sestanke za medije.
Predsedstvo je po definiciji nevtralno. Njegova naloga je, da deluje kot pošten posrednik. Predsedujoča država ne sme dajati prednosti svojim preferencam ali preferencam določene države članice.
Ker je držav članic 27 in vsaka od njih predseduje po šest mesecev, vsaka članica, ne glede na velikost, predseduje vsakih trinajst let in pol.
Predsedstvo svoje delo skrbno usklajuje:
- s predsednikom Evropskega sveta in
- z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
Podpira ju pri njunem delu, po potrebi pa lahko tudi prevzame nekatere naloge visokega predstavnika, na primer zastopa Svet za zunanje zadeve pred Evropskim parlamentom ali vodi seje te sestave Sveta, ko se na njih obravnavajo vprašanja skupne trgovinske politike.
Kdo trenutno predseduje Svetu
Irska trenutno že osmič predseduje Svetu po načelu rotacije, tokrat v okviru trojčka predsedstev z Litvo in Grčijo. Mandat irskega predsedovanja se bo iztekel 31. decembra 2026.
Irska se bo pod geslom „v enotnosti je moč“ posvetila ključnim temam konkurenčnosti, vrednot in varnosti.
Predsedovanje po načelu rotacije
Vsaka država EU Svetu predseduje po šest mesecev. Vrstni red predsedovanj držav članic je določen s sklepom Sveta.
Predsedstvo v šestmesečnem obdobju vodi seje na vseh ravneh Sveta in tako pomaga zagotavljati kontinuiteto zakonodajnega dela.
Katera država bo naslednja predsedovala Svetu
Zastave držav članic okoli grafikona sejne mize, na katerem so prikazana vsa leta od 2018 do 2030. Zastave so razporejene po letih in v trojčkih, v katerih so države članice nazadnje ali v katerih bodo naslednjič predsedovale v obdobju 2018–2030:
Estonija: od julija do decembra 2017 (v trojčku z Bolgarijo in Avstrijo)
Bolgarija: od januarja do junija 2018 (v trojčku z Estonijo in Avstrijo)
Avstrija: od julija do decembra 2018 (v trojčku z Estonijo in Bolgarijo)
Romunija: od januarja do junija 2019 (v trojčku s Finsko in Hrvaško)
Finska: od julija do decembra 2019 (v trojčku z Romunijo in Hrvaško)
Hrvaška: od januarja do junija 2020 (v trojčku z Romunijo in Finsko)
Nemčija: od julija do decembra 2020 (v trojčku s Portugalsko in Slovenijo)
Portugalska: od januarja do junija 2021 (v trojčku z Nemčijo in Slovenijo)
Slovenija: od julija do decembra 2021 (v trojčku s Portugalsko in Nemčijo)
Francija: od januarja do junija 2022 (v trojčku s Češko in Švedsko)
Češka: od julija do decembra 2022 (v trojčku s Francijo in Švedsko)
Švedska: od januarja do junija 2023 (v trojčku s Francijo in Češko)
Španija: od julija do decembra 2023 (v trojčku z Belgijo in Madžarsko)
Belgija: od januarja do junija 2024 (v trojčku s Španijo in Madžarsko)
Madžarska: od julija do decembra 2024 (v trojčku s Španijo in Belgijo)
Poljska: od januarja do junija 2025 (v trojčku z Dansko in Ciprom)
Danska: od julija do decembra 2025 (v trojčku s Poljsko in Ciprom)
Ciper: od januarja do junija 2026 (v trojčku s Poljsko in Dansko)
Irska: od julija do decembra 2026 (v trojčku z Litvo in Grčijo)
Litva: od januarja do junija 2027 (v trojčku z Irsko in Grčijo)
Grčija: od julija do decembra 2027 (v trojčku z Irsko in Litvo)
Italija: od januarja do junija 2028 (v trojčku z Latvijo in Luksemburgom)
Latvija: od julija do decembra 2028 (v trojčku z Italijo in Luksemburgom)
Luksemburg: od januarja do junija 2029 (v trojčku z Italijo in Latvijo)
Nizozemska: od julija do decembra 2029 (v trojčku s Slovaško in Malto)
Slovaška: od januarja do junija 2030 (v trojčku z Nizozemsko in Malto)
Malta: od julija do decembra 2030 (v trojčku z Nizozemsko in Slovaško)
Trojček predsedstev
Skupine treh držav članic, ki zaporedoma predsedujejo Svetu, tesno sodelujejo kot „trojček predsedstev“.
Ta sistem trojčkov je bil uveden z Lizbonsko pogodbo leta 2009. Trojček predsedstev določi dolgoročne cilje in pripravi skupen program s temami in najpomembnejšimi vprašanji, ki jih bo Svet obravnaval v 18-mesečnem obdobju.
Na podlagi tega programa trojčka vsaka od zadevnih treh držav pripravi lasten, podrobnejši šestmesečni program.
Sedanji trojček sestavljajo:
- Irska
- Litva
- Grčija
Glej tudi
Kaj pomeni predsedovanje Svetu EU
Več o sejah Sveta
Kaj dela Svet
Zadnja posodobitev: 1. julij 2026