Skip to content

Svet Evropske unije

V okviru Sveta EU se sestajajo nacionalni ministri in ministrice iz posameznih držav EU, da se pogajajo o zakonodaji EU in jo sprejemajo.

Poudarki

Stavba Europa osvetljena z barvami ukrajinske zastave (modra in rumena).
  • 23. avgust 2026
Stavba Europa osvetljena v podporo Ukrajini

Stavba Europa osvetljena v podporo Ukrajini

Ob dnevu neodvisnosti Ukrajine je stavba Sveta Europa osvetljena v modri in rumeni barvi. EU neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.

Svetu trenutno predseduje Irska

Irska predseduje Svetu do 31. decembra 2026. V tej vlogi bo že osmič, tokrat v okviru trojčka predsedstev, ki ga tvori skupaj z Litvo in Grčijo. Vodilno načelo irskega predsedstva bo: v enotnosti je moč.

Dvignjen zvonec, ki naznanja začetek seje, ob logotipu irskega predsedstva.

Kaj dela Svet

Svet Evropske unije (pogosto imenovan samo „Svet“) je institucija, v okviru katere se sestajajo ministri in ministrice iz vlad 27 držav članic EU. Njegova glavna naloga je priprava zakonodaje.

Sprejema tudi proračun EU, usklajuje politike, sklepa mednarodne sporazume v imenu EU ter oblikuje zunanjo in varnostno politiko EU.

Svet EU je samostojen pravni subjekt. V praksi pa se ministri in ministrice v njem sestajajo v različnih tematskih skupinah, ki jih imenujemo „sestave Sveta“.

Področja dela

Seje Sveta

Kako deluje Svet

Ministri in ministrice nacionalnih vlad na sejah Sveta sprejemajo zakonodajo EU. Preden pa ministri in ministrice držav članic o določeni zadevi glasujejo, jo najprej obravnavajo in o njej razpravljajo pripravljalna telesa Sveta. Pri večini zakonodajnih aktov Svet odloča skupaj z Evropskim parlamentom po rednem zakonodajnem postopku.

Za kontinuiteto dela v okviru Sveta je odgovorno predsedstvo Sveta EU, ki vsakih šest mesecev preide iz rok ene države EU v roke druge.

Preden ministri in ministrice o posameznih točkah sprejmejo odločitev, se vse obravnavajo v pripravljalnih telesih (delovnih skupinah in Coreperju).

Svet na večini področij deluje kot sozakonodajalec z Evropskim parlamentom. Sprejema tudi odločitve, v katerih izraža politična stališča.

Svet – odvisno od področja – uporablja tri različne vrste sistema glasovanja: kvalificirano večino, navadno večino in soglasje. V večini primerov se uporablja kvalificirana večina.

Predsedstvo Sveta določi dnevni red in usmerja delo Sveta. Predsedstvo vsakih šest mesecev preide iz rok ene države EU v roke druge.

Na različnih ravneh Sveta vsako leto v povprečju poteka več kot 4 000 sej. Med njimi je približno 70 do 80 sej ministrov in ministric. Seje ministrov in ministric potekajo večinoma v Bruslju, razen aprila, junija in oktobra, ko so organizirane v Luxembourgu.

Zgodovina

Glej mejnike Sveta od njegovega nastanka do danes.

  • 1958

    25. januar

    Začetki Sveta

    Prvi seji Sveta EGS je predsedoval belgijski minister za zunanje zadeve.

  • 1993

    1. november

    Maastrichtska pogodba

    Z Maastrichtsko pogodbo so bila vzpostavljena nova področja politike, kot sta skupna zunanja in varnostna politika ter pravosodje in notranje zadeve.

  • 2009

    1. december

    Lizbonska pogodba

    Z Lizbonsko pogodbo se je razširila uporaba glasovanja s kvalificirano večino za odločanje v Svetu.