Vloga Sveta pri odločanju v EU
Ključni akter pri odločanju v EU
Svet EU je ena od treh glavnih institucij EU, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje EU.
Svet Evropske unije zastopa vlade držav EU.
Vloga: sozakonodajalec
Evropski parlament zastopa državljane in državljanke EU
Vloga: sozakonodajalec
Evropska komisija zastopa splošne interese EU
Vloga: zakonodajna pobudnica in izvršilni organ
Evropski svet, v okviru katerega se sestajajo voditelji in voditeljice držav ali vlad EU, ne sprejema zakonodaje, temveč določa splošne politične smernice in prednostne naloge EU. Evropska komisija na podlagi te strateške usmeritve oblikuje svoj delovni program in opredeljuje področja, na katerih pripravlja predloge za novo zakonodajo EU.
Kako se sprejema zakonodaja EU
O veliki večini zakonodaje EU, ki zajema večino področij politike, se na podlagi predloga Evropske komisije skupaj pogajata Svet in Evropski parlament, ki to zakonodajo tudi skupaj sprejemata. To imenujemo redni zakonodajni postopek.
Svet ima poleg te zakonodajne vloge, ki si jo deli s Parlamentom, v nekaterih primerih in pri nekaterih temah tudi vlogo glavnega odločevalca.
Zato je ključen akter pri oblikovanju politik in zakonodaje na ravni EU.
Pregled postopkov
Kadar Svet odloča skupaj z Evropskim parlamentom:
- redni zakonodajni postopek
- letni proračun EU
Kadar je Svet glavni odločevalec:
- postopek odobritve, tudi v zvezi z dolgoročnim proračunom EU, znanim tudi kot večletni finančni okvir (VFO)
- postopek posvetovanja
Primeri drugih postopkov:
- delegirani akti
- izvedbeni akti
- usklajevanje politike
- politična stališča
- mednarodni sporazumi
Kadar Svet odloča skupaj z Evropskim parlamentom
Redni zakonodajni postopek
Svet in Evropski parlament se pri rednem zakonodajnem postopku pogajata o zakonodaji EU in jo skupaj tudi sprejemata. Sta torej sozakonodajalca.
Večina zakonodaje EU se sprejme po tem postopku.
Evropska komisija predloži zakonodajni predlog Svetu Evropske unije in Evropskemu parlamentu. Svet in Parlament skupaj sprejemata zakonodajo.
Na kratko o postopku
-
1
Predlog
Evropska komisija Svetu in Evropskemu parlamentu predloži nov zakonodajni akt EU.
-
2
Preučitev (obravnava)
Svet in Parlament vsak zase preučita predlog in ga lahko spremenita. To preučitev imenujemo obravnava.V okviru postopka so te največ tri.
-
3
Sprejetje
Zakonodajni akt je sprejet, če Svet in Parlament v kateri koli od teh obravnav dosežeta dogovor o istem besedilu. Če ob koncu zadnje faze ni dogovora, zakonodajni akt ni sprejet.
Poleg tega lahko zbliževanje stališč in doseganje dogovora pospešijo neformalni sestanki, znani kot trialogi, in začasni dogovori o besedilu, ki jih institucije, ki sodelujejo v rednem zakonodajnem postopku, dosežejo same ali medsebojno.
Sprejemanje letnega proračuna EU
Letni proračun EU se sprejme po posebnem postopku. Evropska komisija predloži predlog proračuna, ki ga nato Svet in Evropski parlament preučita ter kot enakovredna partnerja o njem sprejmeta odločitev. Strinjati se morata z istim besedilom.
Če se ne moreta strinjati, mora Komisija predložiti nov predlog proračuna.
Kadar je Svet glavni odločevalec
Posebna zakonodajna postopka
V nekaterih posebnih primerih je Svet glavni odločevalec in takrat običajno odloča na podlagi predloga Komisije. Tedaj Parlament ne deluje kot sozakonodajalec, temveč se je treba z njim posvetovati ali pa od njega pridobiti odobritev.
Med take primere spadajo izjeme v zvezi z enotnim trgom, konkurenčno pravo in ukrepi za boj proti diskriminaciji.
Evropska komisija predloži zakonodajni predlog. Svet Evropske unije sam sprejme zakonodajo. Z Evropskim parlamentom se je treba posvetovati ali pa od njega pridobiti soglasje.
Obstajata dve glavni vrsti posebnega zakonodajnega postopka: postopek odobritve in postopek posvetovanja.
Postopek odobritve
Svet lahko sprejme zakonodajni akt po odobritvi Evropskega parlamenta. Parlament besedila ne more spremeniti, lahko pa ga bodisi sprejme bodisi zavrne.
Postopek posvetovanja
Svet lahko sprejme zakonodajni akt po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Svet mora mnenje Parlamenta sicer preučiti, vendar mu ga ni treba upoštevati.
Sprejemanje dolgoročnega proračuna EU
Dolgoročni proračun EU, znan kot večletni finančni okvir (VFO), se sprejme po posebnih zakonodajnih postopkih:
- Svet po odobritvi Evropskega parlamenta sprejme uredbo o VFO, ki določa najvišje zneske, ki jih lahko EU porabi na različnih področjih politike
- Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme sklep o virih lastnih sredstev, v katerem je opredeljeno, kako se financira proračun EU
Sodeluje tudi Evropski svet. V skladu s svojo vlogo na podlagi Pogodb EU zagotovi politične smernice o glavnih prednostnih nalogah dolgoročnega proračuna, še preden ga Svet EU dokončno oblikuje.
Vloga Sveta pri izvedbenih in delegiranih aktih
Potem ko je zakonodajni akt EU že sprejet, ga je morda treba dopolniti, da bo odražal razvoj, ali pa so morebiti potrebna dodatna pravila, da se zagotovi njegovo pravilno izvajanje. V ta namen lahko Svet in Parlament pooblastita Komisijo za sprejemanje delegiranih ali izvedbenih aktov.
V določenih primerih je za sprejemanje izvedbenih aktov pristojen Svet, in ne Komisija.
Sklepi in resolucije Sveta
Svet ne sprejema le zakonodaje, temveč tudi dokumente, kot so sklepi in resolucije, ki niso pravno zavezujoči. V njih izraža politična stališča ali zagotavlja smernice o vprašanjih, ki zadevajo področja politike EU.
Glej tudi
Kaj dela Svet
Kako poteka delo Sveta
Kako Svet glasuje
Zadnja posodobitev: 19. maj 2026