Vloga Sveta pri odločanju v EU

Ključni akter pri odločanju v EU

Svet EU je ena od treh glavnih institucij EU, ki odločajo na ravni EU.

Svet Evropske unije zastopa vlade držav EU

Vloga: sozakonodajalec

Evropski parlament zastopa državljane in državljanke EU

Vloga: sozakonodajalec

Evropska komisija zastopa splošne interese EU

Vloga: zakonodajna pobudnica in izvršilni organ

V večini primerov Svet in Evropski parlament o predlogih Evropske komisije odločata skupaj, kot sozakonodajalca. Svet ima poleg te zakonodajne vloge, ki si jo deli s Parlamentom, v nekaterih primerih in pri nekaterih temah tudi vlogo glavnega odločevalca.

Zato je ključen akter pri oblikovanju politik in zakonodaje na ravni EU.

Glavna zakonodajna postopka

Obstajata dva glavna postopka za sprejemanje zakonodajnih aktov EU. Kar je različno, je vloga, ki jo ima Svet, in primeri, v katerih se vsak od njiju uporablja.

Redni zakonodajni postopek

Svet se dogovarja o zakonodajnih aktih z Evropskim parlamentom. Ta postopek se uporablja za večino političnih področij, pri čemer je zajetih 95 % zakonodajnih aktov EU.

Posebni zakonodajni postopek

Svet sprejme odločitev na podlagi posvetovanja z Evropskim parlamentom ali njegove odobritve. Ta postopek se uporablja v posebnih primerih, kot je konkurenčno pravo.

Redni zakonodajni postopek: Svet odloča skupaj z Evropskim parlamentom

Svet in Evropski parlament se pri rednem zakonodajnem postopku pogajata o zakonodaji EU in jo skupaj tudi sprejemata. Sta torej sozakonodajalca.

Po tem postopku je sprejetih približno 95 % zakonodajnih aktov EU (z več kot 80 političnih področij).

Posebni zakonodajni postopek: Svet je glavni odločevalec

V nekaterih posebnih primerih je Svet glavni odločevalec in takrat običajno odloča na podlagi predloga Komisije. Tedaj Parlament ne deluje kot sozakonodajalec, temveč se je treba z njim posvetovati ali pa od njega pridobiti odobritev.

Med take primere spadajo izjeme v zvezi z enotnim trgom, konkurenčno pravo in ukrepi za boj proti diskriminaciji.

Posebni primer: sprejemanje proračunov EU

Dolgoročni proračun EU in letni proračun EU sta oba sprejeta v skladu s posebnimi postopki.

Sprejemanje dolgoročnega proračuna EU

Dolgoročni proračun EU, znan kot večletni finančni okvir (VFO), se sprejme po posebnih zakonodajnih postopkih:

• Svet po odobritvi Evropskega parlamenta sprejme uredbo o VFO, ki določa najvišje zneske, ki jih lahko EU porabi na različnih področjih politike
• Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme sklep o virih lastnih sredstev, v katerem je opredeljeno, kako se financira proračun EU

Sodeluje tudi Evropski svet. V skladu s svojo vlogo na podlagi Pogodb EU zagotovi politične smernice o glavnih prednostnih nalogah dolgoročnega proračuna, še preden ga Svet EU dokončno oblikuje.

Sprejemanje letnega proračuna EU

Letni proračun EU se sprejme po posebnem postopku. Evropska komisija predloži predlog proračuna. Svet in Evropski parlament nato navedeni predlog preučita ter kot enakovredna partnerja o njem sprejmeta odločitev. Strinjati se morata z istim besedilom.

Če se ne moreta strinjati, mora Komisija predložiti nov predlog proračuna.

Drugi postopki

Vloga Sveta pri izvedbenih in delegiranih aktih

Potem ko je zakonodajni akt EU že sprejet, ga je morda treba dopolniti, da bo odražal razvoj, ali pa so morebiti potrebna dodatna pravila, da se zagotovi njegovo pravilno izvajanje. V ta namen lahko Svet in Parlament pooblastita Komisijo za sprejemanje delegiranih ali izvedbenih aktov.

V določenih primerih je za sprejemanje izvedbenih aktov pristojen Svet, in ne Komisija.

Sklepi in resolucije Sveta

Svet ne sprejema le zakonodaje, temveč tudi dokumente, kot so sklepi in resolucije, ki niso pravno zavezujoči. V njih izraža politična stališča ali zagotavlja smernice o vprašanjih, ki zadevajo področja politike EU.

Mednarodni sporazumi

Svet igra osrednjo vlogo pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih in njihovi sklenitvi Vključen je v vse faze postopka, od podelitve pogajalskega mandata pogajalcu (običajno Komisiji) do odobritve podpisa sporazuma in sprejetja končnega sklepa o soglasju EU, da jo sporazum zavezuje.

Glej tudi