Soglasje

O številnih zadevah, za katere države članice menijo, da so občutljive, mora Svet odločati s soglasjem. Mednje med drugim sodijo:

• skupna zunanja in varnostna politika (razen v nekaterih jasno opredeljenih primerih, v katerih je potrebna kvalificirana večina, npr. imenovanje posebnega predstavnika),
• državljanstvo (podelitev novih pravic državljanom EU),
• članstvo v EU,
• harmonizacija nacionalne zakonodaje o posrednem obdavčenju,
• finančna sredstva EU (lastna sredstva, večletni finančni okvir),
• nekatere določbe na področju pravosodja in notranjih zadev (evropski javni tožilec, družinsko pravo, operativno policijsko sodelovanje itn.) ter
• harmonizacija nacionalne zakonodaje s področja socialne varnosti in socialne zaščite.

Poleg tega mora Svet odločati s soglasjem, če se želi oddaljiti od predloga Komisije, kadar ta ni pripravljena pristati na spremembe v svojem predlogu. To pravilo pa ne velja za akte, ki jih mora Svet sprejeti na predlog Komisije, denimo akte s področja ekonomskega usklajevanja.

Vzdržani glasovi ne preprečujejo sprejetja odločitev, za katere se zahteva soglasje.