Več o sejah Sveta

En Svet, deset sestav

Svet EU je en sam pravni subjekt. V praksi pa se ministri in ministrice v njem sestajajo v različnih tematskih skupinah, ki jih imenujemo „sestave Sveta“.

Deset sestav Sveta je organiziranih po področjih politike. Nacionalni ministri in ministrice z resorjem na nacionalni ravni, ki ustreza področju politike sestave Sveta, se sestanejo in razpravljajo o politikah ter sprejemajo zakonodajo na zadevnem področju.

V Svetu potekajo seje o ekonomskih in finančnih zadevah, okolju, energiji, pravosodju itd., na katerih se srečujejo nacionalni ministri in ministrice držav članic EU, pristojni za zadevno področje politike.

Kdo sodeluje na sejah Sveta

Ministri in ministrice iz vseh držav članic EU

Sej Sveta se udeležujejo predstavniki in predstavnice vlad vseh držav članic EU na ministrski ravni. To so lahko ministri in ministrice ali državni sekretarji in sekretarke.

Ministri in ministrice za pravosodje na primer sodelujejo v Svetu za pravosodje in notranje zadeve, finančni ministri in ministrice pa v Svetu za ekonomske in finančne zadeve.

Kot predstavniki in predstavnice vlad držav članic lahko sprejemajo zaveze v imenu svoje vlade in glasujejo na sejah Sveta.

Predsedovanje po načelu rotacije

Sejam sestav Sveta predseduje pristojni minister ali ministrica države članice, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu po načelu rotacije.

To velja za seje vseh sestav Sveta, razen za Svet za zunanje zadeve, ki ima stalnega predsedujočega – visokega predstavnika oziroma predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Predsedstvo Sveta določi tudi splošni delovni program sestav in v okviru svojih dejavnosti organizira neformalna srečanja ministrov in ministric.

• Predsedstvo Sveta EU
• Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko

Evropski komisarji in komisarke ter drugi gosti

Na seje Sveta so povabljeni tudi evropski komisarji in komisarke, pristojni za politična področja, ki jih pokrivajo sestave.

Na sejo Sveta so lahko povabljeni še predstavniki drugih institucij EU, kot so Evropska centralna banka ali agencije, predstavniki držav, ki niso članice EU, ali mednarodnih organizacij ali drugi gosti.

Kaj se dogaja na sejah Sveta

Na sejah Sveta se nacionalni ministri in ministrice iz vseh držav članic pogajajo o zakonodaji EU in jo sprejemajo, usklajujejo politike in oblikujejo zunanjo politiko.

Naloga ministrov in ministric je, da si prizadevajo za reševanje skupnih težav na ravni EU, pri čemer upoštevajo specifične interese posameznih držav. To pogosto zahteva prilagodljivost in sprejemanje kompromisov.

Odločanje v Svetu

Za vsako sejo Sveta se pripravi dnevni red, ki vsebuje točke, o katerih se bo razpravljalo ali odločalo.

Ker je Svet en sam pravni subjekt, lahko katera koli od njegovih desetih sestav sprejme akt Sveta, ki spada v pristojnost druge sestave.

Svet sprejema odločitve z glasovanjem. Rezultati sej Sveta so lahko zakonodajne, politične ali upravne odločitve.

Sprejemanje zakonodaje EU

Razprava ali glasovanje o predlogu zakonodajnega akta. To vključuje t. i. „splošni pristop“ (stališče Sveta).

Sklepi in resolucije

Sklepi, priporočila, izjave, resolucije, v katerih so določene politične zaveze ali stališča.

Drugi akti

Predlogi za imenovanja in imenovanja na uradne položaje EU, medinstitucionalni sporazumi.

Glavni rezultati sej Sveta so na voljo v koledarju preteklih sej. Kadar Svet odloča o sprejetju zakonodaje EU, se izidi glasovanj Sveta samodejno objavijo.

• Koledar preteklih sej Sveta
• Izidi javnih glasovanj

Kako se pripravljajo seje Sveta

Seje Sveta pripravljajo veleposlaniki in veleposlanice vseh držav članic pri EU v Coreperju (odboru stalnih predstavnikov) ter drugi nacionalni uradniki in strokovnjaki v različnih delovnih skupinah in odborih. Na teh sejah pripravijo podlago za vse sklepe Sveta.

1. 1

   Delovne skupine

   Vsak zakonodajni predlog ali politično zavezo najprej na tehnični ravni preučijo nacionalni strokovnjaki iz vseh držav članic v specializiranih delovnih skupinah.

2. 2

   Coreper

   Veleposlaniki in veleposlanice pri EU v skladu z navodili svoje vlade preučijo dnevni red sej Sveta in iščejo skupni imenovalec, da bi lahko dosegli dogovor.

   To je bistvena zaključna faza, ki omogoča nemoteno organizacijo sej Sveta.

3. 3

   Svet

   V končni fazi ministri in ministrice na sejah Sveta sprejemajo odločitve. O najobčutljivejših političnih vprašanjih lahko tudi še razpravljajo in dosežejo dogovor v Svetu.

Ta večnivojska struktura, ki vključuje predstavnike in predstavnice vseh držav članic EU v različnih vlogah, omogoča razpravo o zakonodajnih predlogih in njihovo preučitev, končni cilj pa je Svetu olajšati sprejemanje zakonodaje EU in odločanje.

• Kako poteka delo Sveta

Kakšen je videti dnevni red seje Sveta

Dnevni red sej Sveta je razdeljen na točke pod „A“ in točke pod „B“. Vsak del lahko vsebuje zakonodajna posvetovanja in nezakonodajne dejavnosti.

Točke pod „A“ so točke, o katerih na seji Sveta ni treba razpravljati.

Na splošno približno dve tretjini točk na dnevnem redu seje Sveta spada pod točke pod „A“. Če je Coreperju uspelo zaključiti razprave o predlogu, se ta uvrsti na dnevni red Sveta kot točka pod „A“, kar pomeni, da naj bi se dogovor sprejel brez razprave. Vendar se lahko razprave o teh točkah ponovno začnejo, če to zahteva ena ali več držav članic.

Točko pod „A“ lahko ne glede na vsebino sprejme katera koli sestava Sveta.

Točke pod „B“ so točke, o katerih naj bi se razpravljalo na seji Sveta. Med točke pod „B“ dnevnega reda Sveta spadajo točke:

• ki jih ni bilo mogoče rešiti na prejšnjih sejah Sveta
• o katerih ni bil dosežen dogovor niti na ravni Coreperja niti na ravni delovne skupine
• ki so politično preobčutljive, da bi se lahko reševale na nižji ravni

Dnevni redi sej Sveta so objavljeni vnaprej in so na voljo tudi v koledarju sej Sveta.

• Dnevni redi sej Sveta

Kdaj in kje potekajo seje Sveta

Seje Sveta potekajo redno. Nekatere sestave Sveta se sestajajo vsak mesec, nekatere trikrat do štirikrat letno, nekatere pa priložnostno. Vsako leto je organiziranih približno 70 do 80 sej Sveta.

Večina sej traja cel dan, nekatere pa tudi pol dneva ali dva dni.

Seje Sveta potekajo v Bruslju, razen aprila, junija in oktobra, ko so organizirane v Luxembourgu.

Glej tudi