Izredno zasedanje Evropskega sveta, 16. 7. 2014, 16. julij 2014

Voditelji EU so se sestali 16. julija, da bi razpravljali o več ključnih imenovanjih na najvišje položaje v EU. Razpravljali so tudi o novih sankcijah proti Rusiji in razmerah v Gazi.

• Sklepi posebnega zasedanja Evropskega sveta, 16. julij 2014
• Izjava predsednika Hermana Van Rompuya, Evropski svet, 16. julij 2014
• Fotografije in videoposnetki z izrednega zasedanja Evropskega sveta, 16. julij 2014

Naslednji institucionalni cikel

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je zasedanje zaključil z ugotovitvijo, da bodo za sprejetje odločitve o imenovanjih na najvišje položaje v EU potrebna dodatna posvetovanja: „Trenutno še nismo prišli do točke, ko bi lahko sprejeli sporazumno rešitev glede celotnega svežnja imenovanj. Posvetovanja bomo nadaljevali.“

Voditelji EU so sklenili, da bodo razpravo o tem nadaljevali na naslednjem zasedanju 30. avgusta. 

Na delu zasedanja je bil navzoč novoizvoljeni predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, ki je sodeloval v razpravi o prednostnih nalogah strateške agende za Unijo in povedal, kako namerava organizirati delo v zvezi s tem.

„Trenutno še nismo prišli do točke, ko bi lahko sprejeli sporazumno rešitev glede celotnega svežnja imenovanj. Posvetovanja bomo nadaljevali,“ je dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Ukrajina

Glede Ukrajine so voditelji EU poudarili, da podpirajo mirno rešitev krize, in hkrati izrazili obžalovanje, ker Rusija in separatisti niso sprejeli ukrepov, h katerim jih je Evropski svet pozval v sklepih, sprejetih 27. junija. Dogovorili so se, da bodo sprejeli nov sklop šestih omejevalnih ukrepov proti Rusiji:

• Svet bo do konca julija pripravil nov seznam subjektov in oseb, tudi iz Ruske federacije, ki materialno ali finančno podpirajo dejavnosti proti Ukrajini. Prav tako bo preučil možnost ukrepov zoper posameznike ali subjekte, ki materialno ali finančno dejavno podpirajo ruske nosilce odločanja, odgovorne za priključitev Krima ali destabilizacijo vzhoda Ukrajine
• EIB bo začasno prenehala odobravati nove dejavnosti financiranja v Ruski federaciji
• države članice bodo sprejele podobno stališče in se pri tem uskladile z Evropsko banko za obnovo in razvoj
• Komisija bo vnovič preučila in morda začasno ustavila izvajanje dvostranskih in regionalnih programov sodelovanja med EU in Rusijo

Hkrati je Evropski svet v skladu s politiko nepriznavanja nezakonite priključitve Krima in Sevastopola Komisijo in ESZD pozval, naj pripravita predloge za dodatne ukrepe:

• o omejitvi naložb na Krimu in v Sevastopolu
• mednarodne finančne institucije naj bi se vzdržale financiranja projektov, s katerimi bi izrecno ali posredno priznale njuno nezakonito priključitev

Gaza

Evropski svet z veliko zaskrbljenostjo spremlja nadaljevanje nasilja v Izraelu in Gazi. Pozdravil je nenehna prizadevanja regionalnih partnerjev za sklenitev premirja, Hamas pa pozval, naj privoli v takšno premirje.

Voditelji EU so poudarili, da si morata obe strani prizadevati za nadaljevanje diplomatskega procesa in se strateško opredeliti za mir.

Postopek imenovanja na najvišje položaje v EU

Voditelji EU so na junijskem zasedanju sprejeli sklep, da bodo Evropskemu parlamentu za predsednika Evropske komisije predlagali Jeana-Clauda Junckerja. Parlament je predlaganega kandidata izvolil 15. julija. Poleg tega so voditelji Hermana Van Rompuya pozvali, naj se posvetuje o imenovanjih na druge pomembne položaje.

V letu 2014 bodo imenovani ne le nov kolegij komisarjev, temveč tudi novi predsednik Evropskega Sveta in novi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Predsednik Evropskega sveta

Imenovanje

V skladu s členom 15(5) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Evropski svet izvoli svojega predsednika s kvalificirano večino za obdobje dveh let in pol, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.

Herman Van Rompuy je bil prvič imenovan novembra 2009 in ponovno izvoljen marca 2012. Njegov sedanji mandat se bo iztekel 1. decembra 2014. Zato je dobil nalogo, naj z voditelji držav ali vlad EU začne posvetovanja o izbiri najboljšega možnega kandidata za svojega naslednika.

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

Naloga nosilca te funkcije je usklajevati skupno zunanjo in varnostno politiko EU in prispevati k njenemu oblikovanju. Visoki predstavnik je obenem podpredsednik Komisije in skrbi za usklajeno zunanje delovanje Unije.

Imenovanje 

Visokega predstavnika imenuje Evropski svet s kvalificirano večino in s soglasjem predsednika Komisije (člen 18 PEU). Njegov mandat traja pet let, tako kot mandat drugih komisarjev.

Voditelji EU so novembra 2009 za visoko predstavnico imenovali Catherine Ashton (Združeno kraljestvo). To funkcijo bo prenehala opravljati 31. oktobra, ko se bo iztekel mandat sedanji Komisiji.

Člani Komisije

Vsaka država članica predlaga kandidata za mesto komisarja. Imena kandidatov predložijo novemu predsedniku Komisije, ki je odgovoren za razdelitev resorjev. Svet nato v soglasju z novoizvoljenim predsednikom sprejme seznam predlogov za imenovanje.

• predsednika Komisije, visokega predstavnika in druge člane Komisije kot kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament
• na podlagi te potrditve Evropski svet s kvalificirano večino imenuje Komisijo