Vrh skupine G20 v Hamburgu, 7.–8. 7. 2017, 7. in 8. julij 2017

Voditelji skupine G20 so se 7. in 8. julija sestali v Hamburgu v Nemčiji. Na vrhu sta Evropsko unijo zastopala predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Tema letošnjega vrha je bila „oblikovanje povezanega sveta“.

Izjava, ki so jo sprejeli voditelji, se nanaša zlasti na:

• porazdelitev koristi globalizacije
• krepitev odpornosti
• izboljšanje trajnostnega preživetja
• prevzemanje odgovornosti

• Deklaracija voditeljev skupine G20: Oblikovanje povezanega sveta, 8. julij 2017

Poleg tega so voditelji sprejeli akcijski načrt za izboljšanje sodelovanja pri preprečevanju terorizma in odzivanju na pojav tujih terorističnih bojevnikov.

• Akcijski načrt skupine G20 za boj proti terorizmu, 7. julij 2017

V zvezi s podnebjem in energijo so se seznanili z odstopom Združenih držav od Pariškega sporazuma. Voditelji drugih držav članic skupine G20 so menili, da je Pariški sporazum nepreklicen, in so podprli hamburški akcijski načrt skupine G20 za rast na področju podnebja in energije.

V zvezi z migracijsko in begunsko krizo so se voditelji dogovorili o izboljšanju usklajevanja in ukrepanja proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi. Poleg tega so med prednostne naloge uvrstili obravnavo temeljnih vzrokov za migracije ter podporo državam izvora in tranzita.

„Tihotapljenje migrantov je organiziran posel, ki je samo v Libiji lani ustvaril 1,6 milijard dolarjev prihodka. To omogoča tihotapcem nadzor nad nekaterimi deli države. Poleg tega sodelujejo s teroristi in tako še dodatno onemogočajo stabilizacijo Libije.“

Predsednik Tusk na tiskovni konferenci pred začetkom vrha skupine G20, 7. julij 2017

Voditelji so poudarili, da je treba bolje pomagati ljudem izkoristiti priložnosti in koristi, ki jih omogoča gospodarska globalizacija. Razpravljali so tudi o nadaljnjem oblikovanju odprtega in vzdržnega finančnega sistema.

Voditelji so sprejeli zavezo o izboljšanju mednarodnega sodelovanja na davčnem področju in finančne preglednosti ter obravnavi vprašanja presežnih jeklarskih zmogljivosti.

Pomembna prednostna naloga skupine G20 ostaja tudi razvoj Afrike. Voditelji so pripravili pobudo skupine G20 za partnerstvo z Afriko, s katerim naj bi spodbujali rast in ustvarjanje delovnih mest na tej celini. To vključuje pobudo skupine G20 za zaposlovanje mladih na podeželju, ki naj bi prispevala k oblikovanju 1,1 milijona novih delovnih mest do leta 2022.

Voditelji so poudarili, da je pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti treba izkoristiti potenciale digitalizacije. Treba je spodbujati digitalno pismenost ter znanja in veščine, da bi ljudi bolje pripravili na prihodnje delo.

Voditelji so se dogovorili tudi o sprejetju nadaljnjih ukrepov za dosego enakosti spolov. Poudarili so pomen digitalizacije in IKT pri krepitvi vloge žensk.

Poleg tega so poudarili pomen mednarodnega sodelovanja na področju zdravstva, zlasti pri boljšem preprečevanju odpornosti na protimikrobna zdravila.

Trinajsti vrh skupine G-20 bo leta 2018 gostila Argentina.

• Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom skupine G20 7. julija 2017 v Hamburgu
• Spletna stran predsedstva G-20 v letu 2017

Drugi dokumenti, o katerih so se dogovorili voditelji

Voditelji skupine G20 so se dogovorili tudi o več drugih dokumentih:

• Hamburški akcijski načrt skupine G20
• Akcijski načrt skupine G20 o podnebju in energiji
• Hamburška posodobitev akcijskega načrta skupine G20 o agendi za trajnostni razvoj do leta 2030
• Poročilo o napredku za leto 2017
• Pobuda skupine G20 za partnerstvo z Afriko
• Pobuda skupine G20 za zaposlovanje mladih na podeželju
• Načela na visoki ravni o preprečevanju korupcije, povezane z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami in proizvodi iz njih
• Načela na visoki ravni o odgovornosti pravnih oseb za korupcijo
• Načela na visoki ravni o preprečevanju korupcije na področju carine
• Načela na visoki ravni o organizaciji preprečevanja korupcije
• Pobuda skupine G20 za spodbujanje digitalnih kompetenc deklic in deklet
• Pobuda za spodbujanje podjetništva med ženskami (priloga)
• Dialog skupine G20 o učinkoviti rabi virov

Prednostne naloge EU na vrhu voditeljev držav članic skupine G20

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta v skupnem pismu, ki sta ga poslala voditeljem držav ali vlad EU, predstavila naslednja ključna vprašanja za vrh:

• vloga skupine G20 pri ustvarjanju svetovnega gospodarstva, ki bo koristilo vsem
• odprt in pravičen večstranski trgovinski sistem ter odporen mednarodni monetarni in finančni sistem
• gospodarske koristi ukrepov na področju podnebnih sprememb in možnosti, ki jih omogoča digitalna revolucija
• izogibanje plačilu davkov in davčne utaje
• preprečevanje terorizma in njegovega financiranja
• delitev odgovornosti za begunce in migrante ter partnerstvo z Afriko za naložbe, delovna mesta in rast

• Skupno pismo predsednikov Donalda Tuska in Jeana-Clauda Junckerja o bližnjem vrhu skupine G20

Ozadje

Skupina G20 združuje 19 držav in EU. Članice skupine G20 ustvarijo več kot 80 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), v njih živita skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva.

Vrh skupine G20 je bil prvič organiziran leta 2008, torej sredi svetovne finančne krize, njegov namen pa je izboljšati mednarodno gospodarsko sodelovanje. Od takrat se članice skupine G20 sestajajo vsako leto in razpravljajo o širokem spektru vprašanj, povezanih z gospodarskim in finančnim sodelovanjem.

EU kot članica skupine G20

Evropska unija je polnopravna članica skupine G20, tako kot štiri njene države članice: Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo. Poleg tega je Španija stalna povabljenka skupine G20, Nizozemska pa je država partnerica.

EU ima za mizo skupine G20 svoj sedež, saj je eden od največjih svetovnih gospodarskih akterjev s posebnimi pristojnostmi na področju trgovine, gospodarske politike, regulacije finančnega sistema, razvoja, energije in podnebnih sprememb.

• Dejstva in številke o Evropski uniji in G20